skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - nepremičnina v Sloveniji - tuje državljanstvo zakoncev - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava za presojo zakonskih premoženjskih razmerij - razlaga pogodb po nemškem pravu - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja - pogodbena volja strank
Tudi nemško pravo zakoncem dopušča pogodbeno urejanje premoženjskopravnih razmerij. Izražanja strank v pogodbi ni treba jemati dobesedno, marveč je treba ugotoviti resnično voljo strank. Kot dodatno se upošteva objektivni kriterij: vestnost v prometu. Ta aspekt pride v poštev, kadar je treba ugotoviti, kakšen smisel je dati pogodbeni izjavi, kakšen smisel je lahko videla v izjavi druga pogodbena stranka, kako jo je lahko naslovnik razumel, itd. (§ 133 in § 157 BGB).
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – posebno premoženje zakonca – najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine
Po 51. členu ZZZDR je
premoženje,
ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno
skupno premoženje.
Le
premoženje,
ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., ostane njegova last. Ker nepremičnina ni bila kupljena s posebnim premoženjem pravdnih strank, temveč v večini s posojili, pridobljenimi v času trajanja zakonske zveze, spada v njuno
skupno premoženje
. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju in kdaj jih je odplačeval.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 60. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2-2.
skupno premoženje zakoncev - vrnitev posojila - delitev skupnega premoženja zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev za dolgove - kogentnost zakonskih določb - pravna narava notarskega zapisa
Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave; (pogodbene) stranke jih ne morejo izključiti - tudi po prenehanju zakonske zveze ne.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - plodovi
Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 372.
skupno premoženje zakoncev – upravljanje skupnega premoženja - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – pasivna legitimacija dedinje
Glede na ugotovitev, da je tožničin nekdanji mož odsvojil stanovanje, ki je bilo v skupni lasti njega in tožnice, ne da bi tožnica v to razpolaganje privolila, je zahtevek za plačilo vrednosti odtujenega deleža, naslovljen na toženko, ki je kot dedinja vstopila v procesni položaj tožničinega pokojnega nekdanjega moža, utemeljen.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - deleži na skupnem premoženju - obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
O obstoju zunajzakonske skupnosti se po drugem odstavku 12. člena ZZZDR in sodni praksi vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju (zunajzakonska skupnost namreč ne pomeni „pravnega razmerja“, temveč „dejansko razmerje“, katerega nastanek oziroma prenehanje nista odvisna od obličnosti zahtev, formalnih potrdil), zato samostojni tožbeni zahtevki o njenem obstoju niso dopuščeni.
Nižji sodišči sta pri presoji obsega in deležev na skupnem premoženju pravilno upoštevali spremembo vrednosti nepremičnine v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki je ne gre enačiti s samo vrednostjo vlaganj v nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
ZZZDR člen 12, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48. ZOR člen 70, 70/1.
pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med izvezankonskima partnerjema - ničnost - obličnost - notarski zapis
Tudi za veljavnost pravnih poslov med izvenzakonskima partnerjema je potrebno, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Nobenih razlogov ni za sklepanje, da je zakonodajalec ob sprejemu ZN želel s črtanjem drugega odstavka 62. člena ZZZDR skrčiti obseg pravnih poslov, ki morajo biti sklenjeni v posebni obliki, samo na zakonce, pač pa je bil njegov namen le spremeniti potrebno obliko, v kateri morajo biti posli sklenjeni.
DRUŽINSKO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011814
ZUP člen 274, 274/2, 275. ZODPM člen 9. ZMK člen 21.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – kršitev materialnega prava – izbris zaznambe očetovstva v matični knjigi
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prvostopni organ očitno kršil določbe Zakona o matičnih knjigah, ko je štel potrdilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948 za relevanten izpisek iz uradne evidence oziroma za javno listino o zakonitem priznanju očetovstva, na podlagi katere bi lahko skladno z 21. členom ZMK vpisal pokojnega A.A. kot revidentovega očeta. Pravilna je tudi nadaljnja presoja, da je treba zakonitost priznanja očetovstva ocenjevati po tedaj veljavnih predpisih, torej določbah Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki, ki je zahteval za zakonito priznanje očetovstva tudi soglasje matere. Tako soglasje pa v obravnavanem primeru iz navedenega potrdila ni razvidno.
ZOR člen 210, 218. ZPP člen 370, 370/1-1, 370/3. ZZZDR člen 124, 126, 133.
poslovodstvo brez naročila – izročilna pogodba – dolžnost otrok preživljati starše – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je osebo dolžan preživljati – verzija – obstoj obveznosti – izdatki zaradi preživljanja
Po določbi 133. člena ZZZDR lahko oseba, ki je imela izdatke zaradi preživljanja nekoga drugega, zahteva s tožbo povračilo izdatkov od tistega, ki je bil dolžan preživljati drugega in v obsegu, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Gre za pravilo, ki ureja verzijski zahtevek zaradi preživljanja (verzijo). Ker tožnik v postopku ni dokazal, da je bil oče brez sredstev za preživljanje in potreben preživljanja, niti da je sam imel s preživljanjem očeta sploh kakšne izdatke, je odločitev o zavrnitvi zahtevka povsem pravilna.
prisilna izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika – ugovor dolžnikovega dolžnika – skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem s soglasjem zakonca
V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Terjatev davčne dolžnice do tožnika v višini polovice kupnine od prodaje nepremičnine je nastala tedaj, ko je tožnik sklenil kupoprodajno pogodbo s tretjo osebo glede stvari iz skupnega premoženja, ne glede na to, da se je davčna dolžnica strinjala s prodajo.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Odločanje v mejah postavljenih zahtevkov pomeni, da sodišče zahtevka ne sme prekoračiti, lahko pa mu deloma ugodi in ga torej deloma zavrne. Sodišče prve stopnje je toženki s sodbo naložilo dolžnost izstavitve zemljiškoknjižne listine brez časovne omejitve, sodišče druge stopnje pa je s spremembo te sodbe odločilo manj od zahtevanega: ker na sporni nepremičnini v zemljiški knjigi še ni vknjižena etažna lastnina, bo dolžna tožena stranka zemljiškoknjižno dovolilo v skladu z ugotovitvenim delom sodbe izstaviti šele v 15-dneh po vpisu etažne lastnine. Z izpodbijano sodbo je torej toženi stranki naloženo nekaj manj, kakor pa to sledi iz sodbe sodišča prve stopnje.
ZZZDR člen 51, 52, 52/2, 56, 59, 61. OZ člen 47, 29, 190.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje
Tožnica vtoževanega zneska 33.908,36 EUR, ki ga je dobila na račun "bodoče dediščine" in ki ga je toženec vezal na svojem osebnem računu pri banki, ni namenila poravnavanju skupnih obveznosti zakoncev. Posebno premoženje tožnice se torej ni, kot zmotno navaja revident, "prelilo v skupno". Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi se ta denar porabil za kritje skupnih dolgov, uporaba določbe 56. člena ZZZDR ni mogoča.
ZPP člen 196, 374, 374/2, 377, 380, 380/1, 406, 422.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - spor o ugotavljanju in izpodbijanju očetovstva - ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva
Ker so v pravdi za ugotovitev ničnosti izjave o pripoznanju očetovstva prva toženka (mati), drugi toženec (otrok) in tretji toženec (oče oziroma moški, ki je pripoznal očetovstvo) nujni sosporniki in ker je tožnik s spornim tožbenim zahtevkom zajel le prvo toženko in tretjega toženca, je podano pomanjkanje stvarne legitimacije.
skupno premoženje zakoncev – višina deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, ker je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi. Enako velja za oceno prispevkov zakoncev v skupno premoženje z delom.
skupno premoženje zakoncev – ugotovitev neveljavnosti pogodbe o prodaji stanovanja – dogovor o vodenju poslov med zakoncema – ničnost pogodbe – navidezna pogodba – oderuška pogodba – subjektivni element oderuštva - trditveno in dokazno breme
Sporna pogodba o prodaji stanovanja ne more biti nična iz razloga navideznosti pogodbe (glej 66. člen ZOR), saj ni izkazano, da je prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank.
Presoja oderuštva je mogoča le v primeru, ko pravdna stranka zatrjuje (in dokazuje) vse njegove elemente. Eden izmed teh je subjektivni element, ko ena pogodbena stranka zavestno izkoristi stisko, lahkomiselnost, neizkušenost, odvisnost ali težko premoženjsko stanje druge pogodbene stranke za dosego premoženjske koristi, pri čemer mora obstajati zveza med takim osebnim stanjem in nesorazmerjem dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012139
ZPP 181, 319, 333. ZZZDR 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pravnomočnost - razsojena stvar (res iudicata) - učinki pravnomočnosti - ponovno razpravljanje o utemeljenosti pravnomočne sodne odločbe - povzetek pravnomočne odločitve v izrek sodbe - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja preteklega pravnega razmerja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - menjalna pogodba - posebno premoženje
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, odločitev o zahtevku pa, zavedajoč se njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe. Kajti le izrek sodbe (s katerim je odločeno o tožbenem zahtevku oziroma o zahtevku iz nasprotne tožbe, 333. člen ZPP) postane pravnomočen, v izrek povzeta pravnomočna odločitev pa dobi tudi nove časovne meje pravnomočnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012032
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi je izvedenec v mnenju upošteval, da je zgradba stara 23 let, pa to ne spremeni dejstva, da je edini pristojni organ za ugotavljanje dejanskega stanja v pravdi sodišče. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi lahko bila podana, če bi bila naloga izvedenca ugotovitev starosti nepremičnine. V tem primeru pa je sodišče izvedencu naložilo oceno vrednosti nepremičnine.
ZZZDR člen 4, 102, 106, 114. ZUP člen 140. ZPP člen 154, 165. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 86, 92.
stiki z otrokom
Sodišče prve stopnje ima prav, ko navaja, da mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom. Njenega odklonilnega stališča, ki ga ponavlja v reviziji, ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR). Za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa ni ponudila dokazov v skladu s 140. členom ZUP.