skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - nastanek skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Nepremičnine so bile sicer kupljene v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, vendar ne z denarjem, ki sta ga stranki pridobili z delom. Vsaka od pravdnih strank je imela v času začetka izvenzakonske skupnosti svoje stanovanje, ki je bilo po 51. členu ZZZDR njeno posebno premoženje. Nepremičnine pa so bile kupljene izključno s kupninama, ki sta ju dobili od prodaje tega posebnega premoženja. Ker za nakup nepremičnin stranki nista prispevali nobenega premoženja, ki bi bilo pridobljeno z njunim delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti, te nepremičnine niso postale njuno skupno premoženje. Tožnik, ne glede na to, ali je prispeval denar k nakupu nepremičnin, ni mogel postati njihov lastnik. Po 20. členu ZTLR se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Tožnik ni postal lastnik nepremičnin na podlagi ZZZDR, ker ni izpolnjeval pogojev iz 51. člena za nastanek skupne lastnine. Prav tako ni postal lastnik nepremičnin na nobeni od drugih navedenih podlag. Ni namreč sklenil pogodbe za nakup nepremičnin in se ni vpisal v zemljiško knjigo. To je storila toženka sama in tako pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla.
posvojitev otroka – preklic privolitve biološke matere v posvojitev
Ker je pravica staršev, da skrbijo za vzgojo in varstvo otrok, že z Ustavo varovana pravica, je privolitev staršev v posvojitev otroka mogoče umakniti oziroma preklicati pred iztekom enoletnega roka od prvotno dane izjave o privolitvi v posvojitev, saj posvojitev pred pretekom enega leta od izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR niti ni možna, če ne gre za izjemo po isti zakonski določbi.
dopustitev revizije - izvrševanje stikov z otrokom – način prevzema otroka ob izvrševanju stikov
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so podani glede pravnega vprašanja, kateremu od staršev se pri izvrševanju stikov naloži obveznost, da poskrbi za prehod k drugemu staršu.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - odvzem pravice do stikov z otrokom
Pogoji za dopustitev revizije so izpolnjeni glede vprašanja o predpostavkah za odvzem pravice do stikov z otrokom. V tem obsegu je Vrhovno sodišče revizijo dovolilo, v ostalem pa revizijo zavrnilo.
delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarnopravni zahtevek - prodaja nepremičnine po razvezi zakonske zveze
Ker je tožena stranka stanovanje v Ljubljani prodala po razvezi pravdnih strank in ker je prav tako po prenehanju zakonske zveze pridobila tudi solastniški delež na stanovanju v Logatcu, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da na teh dveh nepremičninah tožnik ne more več uveljavljati stvarnopravnega zahtevka.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - napotitev na pravdo
Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta. Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje.
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 41, 41/1, 367, 367/2, 377.
skupno premoženje zakoncev - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – obstoj premoženja – nastajajoče skupno premoženje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Zakonska določba, da za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, ne more veljati le za tiste obveznosti, ki nastanejo potem, ko skupno premoženje že nastane (obstoji), pač pa tudi za obveznosti v fazi nastajanja tega premoženja. In plačilo storitev izvajalcu pri naročeni gradnji skupne stanovanjske hiše je tipičen primer take obveznosti.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - ocena denarnih potreb - zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev.
Pritožbeno sodišče je z zvišanjem preživnine od 130 na 150 EUR mesečno materialno pravo pravilno uporabilo.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - odplačevanje kreditov po koncu zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Ker nepremičnina ni bila kupljena in izgrajena z uporabo premoženja, ki sta ga pravdni stranki imeli pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč s krediti, pridobljenimi v času njenega trajanja, spada v skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju jih je sploh odplačeval.
ZZZDR člen 105a, 105a/2, 106, 106/1, 106/4, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129 a/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 18.
razmerja med starši in otroki - stiki z otrokom - izvajanje stikov - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine
Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike s tistim od staršev, s katerim ne živi, zato je primernejša določitev stikov, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče, torej poleg kratkotrajnejših dveurnih stikov tudi daljše trajanje stikov vsak drug vikend.
ZPP člen 7, 12, 286, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 372. ZZZDR člen 81, 82a.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – pravica zakonca do preživnine – nepreskrbljenost zakonca – zmožnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija očitanih kršitev v reviziji – prava neuka stranka – prekluzija – razlogi za revizijo – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – protispisnost – nova dejstva in dokazi v pritožbi nova dejstva in dokazi v reviziji – standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe
Toženec pravilno opozarja, da nižji sodišči nista spoštovali standarda obrazloženosti sodb, saj sta spregledali odločbi CSD, s katerima je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 205,57 EUR za čas od 1. 8. 2007 do 31. 1. 2008 in v višini 212,97 EUR za čas od 1. 2. 2008 do 31. 7. 2008. Tožničini denarni prejemki v tem obdobju predstavljajo odločilna dejstva, o katerih nižji sodišči nista navedli razlogov, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Denarni prihodki, ki jih je tožnica (že) prejela (predvsem) iz razloga nezadostnih sredstev za preživljanje, se namreč upoštevajo pri odločanju o preživnini.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0012548
ZPP člen 8. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10, 10/1, 10/2, 22, 22/1.
izvenzakonska skupnost – prenehanje izvenzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev – dedna pravica
Konstitutivni element izvenzakonske skupnosti je tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni -
to je, če partnerja ne živita skupaj - ni izvenzakonske skupnosti in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca
Ker skupno premoženje ob zaključku sojenja na prvi stopnji še ni bilo razdruženo, je pravni posel, s katerim je eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolagal z nepremičnino, ki sodi v skupno premoženje, izpodbojen. Na stanje v zemljiški knjigi, po katerem sta bila zakonca solastnika nepremičnine vsak do ½, bi se bil mogel sklicevati le dobroverni tretji.
ZOR člen 210, 371, 381, 381/1-1.ZZZDR člen 51, 59.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - vlaganja v povečanje vrednosti posebnega premoženja zakonca - skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju zakoncev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
Uporaba 210. člena ZOR kot podlaga za odločanje o tožnikovih vlaganjih pred sklenitvijo zakonske zveze je materialnopravno pravilna. Do takrat tožnik namreč ni vlagal v njuno skupno premoženje, temveč je vlagal v tujo nepremičnino z namenom, da bo v njej s toženko živel. Ker je njuna zveza razpadla, je bil tožnik za svoj vložek prikrajšan, toženka pa obogatena.
Vlaganja zakoncev v času njune zakonske zveze je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in ne določb ZOR o neupravičeni obogatitvi. To pomeni, da je treba zahtevek za vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljana v času zakonske zveze, obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. Sodišči bi morali oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil po sklenitvi zakonske zveze (tako tožnikovih kot toženkinih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
družinsko pravo – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse
Da bi revidentka izkazala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi morala natančno in konkretno navesti tako pravno vprašanje, glede katerega zatrjuje odstop od dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča, z navedbo opravilnih številk zadev, od katere naj bi odločitev odstopala. Tega revidentka s pavšalno navedbo, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča, ni storila.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - varstvo koristi otroka
Pri odločitvi o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo tožnici sta sodišči dali največjo težo osebnostnim lastnostim pravdnih strank ter močnejši čustveni navezanosti otrok na mater, manjšo težo pa stanovanjskim razmeram pravdnih strank in kontinuiteti okolja, v katerem so živeli. Tudi po presoji revizijskega sodišča sta s tem v največji meri zagotovili koristi otrok.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - koristi otroka - izvedenec - določitev novega izvedenca
Nižji sodišči sta pravilno presodili, da je toženec osebnostno bolj primeren od tožnice, ker lahko nudi otroku večjo stabilnost, lažje sledi njegovim razvojnim in čustvenim potrebam, ter mu zagotavlja bolj ugodne razmere za nadaljnji osebnosti razvoj. Poleg tega sta upoštevali, da bo otrok ostal v znanem okolju, v katerem sedaj živi s tožencem in starimi starši, in do katerega kaže zelo pozitiven odnos.
razmerja med razvezanima zakoncema - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pojem nepreskrbljenosti zakonca - preživnina
Zgolj dejstvo, da je zakonec skupni lastnik premoženja ali solastnik na posameznih stvareh skupnega premoženja za ugotovitev njegove preskrbljenosti ne zadošča. Za ugoditev preživninskemu zahtevku je bistvena ugotovitev, ali ima zakonec možnost to premoženje izkoriščati ali ne. Če se z njim brez lastne krivde ne more preživljati, je to eden od razlogov za njegovo nepreskrbljenost.
delitev skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost
V skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev ne spada le tisto premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom šele po več letih skupnega življenja. Njuno skupno premoženje postane vse premoženje, ki ga pridobita z delom kadarkoli v času trajanja izvenzakonske skupnosti.