ZZZDR člen 51, 52, 52/2, 56, 59, 61. OZ člen 47, 29, 190.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje
Tožnica vtoževanega zneska 33.908,36 EUR, ki ga je dobila na račun "bodoče dediščine" in ki ga je toženec vezal na svojem osebnem računu pri banki, ni namenila poravnavanju skupnih obveznosti zakoncev. Posebno premoženje tožnice se torej ni, kot zmotno navaja revident, "prelilo v skupno". Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi se ta denar porabil za kritje skupnih dolgov, uporaba določbe 56. člena ZZZDR ni mogoča.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Odločanje v mejah postavljenih zahtevkov pomeni, da sodišče zahtevka ne sme prekoračiti, lahko pa mu deloma ugodi in ga torej deloma zavrne. Sodišče prve stopnje je toženki s sodbo naložilo dolžnost izstavitve zemljiškoknjižne listine brez časovne omejitve, sodišče druge stopnje pa je s spremembo te sodbe odločilo manj od zahtevanega: ker na sporni nepremičnini v zemljiški knjigi še ni vknjižena etažna lastnina, bo dolžna tožena stranka zemljiškoknjižno dovolilo v skladu z ugotovitvenim delom sodbe izstaviti šele v 15-dneh po vpisu etažne lastnine. Z izpodbijano sodbo je torej toženi stranki naloženo nekaj manj, kakor pa to sledi iz sodbe sodišča prve stopnje.
ZPP člen 196, 374, 374/2, 377, 380, 380/1, 406, 422.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - spor o ugotavljanju in izpodbijanju očetovstva - ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva
Ker so v pravdi za ugotovitev ničnosti izjave o pripoznanju očetovstva prva toženka (mati), drugi toženec (otrok) in tretji toženec (oče oziroma moški, ki je pripoznal očetovstvo) nujni sosporniki in ker je tožnik s spornim tožbenim zahtevkom zajel le prvo toženko in tretjega toženca, je podano pomanjkanje stvarne legitimacije.
skupno premoženje zakoncev – višina deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, ker je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi. Enako velja za oceno prispevkov zakoncev v skupno premoženje z delom.
skupno premoženje zakoncev – ugotovitev neveljavnosti pogodbe o prodaji stanovanja – dogovor o vodenju poslov med zakoncema – ničnost pogodbe – navidezna pogodba – oderuška pogodba – subjektivni element oderuštva - trditveno in dokazno breme
Sporna pogodba o prodaji stanovanja ne more biti nična iz razloga navideznosti pogodbe (glej 66. člen ZOR), saj ni izkazano, da je prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank.
Presoja oderuštva je mogoča le v primeru, ko pravdna stranka zatrjuje (in dokazuje) vse njegove elemente. Eden izmed teh je subjektivni element, ko ena pogodbena stranka zavestno izkoristi stisko, lahkomiselnost, neizkušenost, odvisnost ali težko premoženjsko stanje druge pogodbene stranke za dosego premoženjske koristi, pri čemer mora obstajati zveza med takim osebnim stanjem in nesorazmerjem dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012139
ZPP 181, 319, 333. ZZZDR 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pravnomočnost - razsojena stvar (res iudicata) - učinki pravnomočnosti - ponovno razpravljanje o utemeljenosti pravnomočne sodne odločbe - povzetek pravnomočne odločitve v izrek sodbe - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja preteklega pravnega razmerja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - menjalna pogodba - posebno premoženje
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, odločitev o zahtevku pa, zavedajoč se njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe. Kajti le izrek sodbe (s katerim je odločeno o tožbenem zahtevku oziroma o zahtevku iz nasprotne tožbe, 333. člen ZPP) postane pravnomočen, v izrek povzeta pravnomočna odločitev pa dobi tudi nove časovne meje pravnomočnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012032
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Četudi je izvedenec v mnenju upošteval, da je zgradba stara 23 let, pa to ne spremeni dejstva, da je edini pristojni organ za ugotavljanje dejanskega stanja v pravdi sodišče. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi lahko bila podana, če bi bila naloga izvedenca ugotovitev starosti nepremičnine. V tem primeru pa je sodišče izvedencu naložilo oceno vrednosti nepremičnine.
posvojitev otroka – preklic privolitve biološke matere v posvojitev
Ker je pravica staršev, da skrbijo za vzgojo in varstvo otrok, že z Ustavo varovana pravica, je privolitev staršev v posvojitev otroka mogoče umakniti oziroma preklicati pred iztekom enoletnega roka od prvotno dane izjave o privolitvi v posvojitev, saj posvojitev pred pretekom enega leta od izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR niti ni možna, če ne gre za izjemo po isti zakonski določbi.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - nastanek skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Nepremičnine so bile sicer kupljene v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, vendar ne z denarjem, ki sta ga stranki pridobili z delom. Vsaka od pravdnih strank je imela v času začetka izvenzakonske skupnosti svoje stanovanje, ki je bilo po 51. členu ZZZDR njeno posebno premoženje. Nepremičnine pa so bile kupljene izključno s kupninama, ki sta ju dobili od prodaje tega posebnega premoženja. Ker za nakup nepremičnin stranki nista prispevali nobenega premoženja, ki bi bilo pridobljeno z njunim delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti, te nepremičnine niso postale njuno skupno premoženje. Tožnik, ne glede na to, ali je prispeval denar k nakupu nepremičnin, ni mogel postati njihov lastnik. Po 20. členu ZTLR se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Tožnik ni postal lastnik nepremičnin na podlagi ZZZDR, ker ni izpolnjeval pogojev iz 51. člena za nastanek skupne lastnine. Prav tako ni postal lastnik nepremičnin na nobeni od drugih navedenih podlag. Ni namreč sklenil pogodbe za nakup nepremičnin in se ni vpisal v zemljiško knjigo. To je storila toženka sama in tako pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla.
ZZZDR člen 4, 102, 106, 114. ZUP člen 140. ZPP člen 154, 165. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 86, 92.
stiki z otrokom
Sodišče prve stopnje ima prav, ko navaja, da mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom. Njenega odklonilnega stališča, ki ga ponavlja v reviziji, ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR). Za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa ni ponudila dokazov v skladu s 140. členom ZUP.
dopustitev revizije - izvrševanje stikov z otrokom – način prevzema otroka ob izvrševanju stikov
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so podani glede pravnega vprašanja, kateremu od staršev se pri izvrševanju stikov naloži obveznost, da poskrbi za prehod k drugemu staršu.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - odvzem pravice do stikov z otrokom
Pogoji za dopustitev revizije so izpolnjeni glede vprašanja o predpostavkah za odvzem pravice do stikov z otrokom. V tem obsegu je Vrhovno sodišče revizijo dovolilo, v ostalem pa revizijo zavrnilo.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - napotitev na pravdo
Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta. Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje.
delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarnopravni zahtevek - prodaja nepremičnine po razvezi zakonske zveze
Ker je tožena stranka stanovanje v Ljubljani prodala po razvezi pravdnih strank in ker je prav tako po prenehanju zakonske zveze pridobila tudi solastniški delež na stanovanju v Logatcu, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da na teh dveh nepremičninah tožnik ne more več uveljavljati stvarnopravnega zahtevka.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - odplačevanje kreditov po koncu zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Ker nepremičnina ni bila kupljena in izgrajena z uporabo premoženja, ki sta ga pravdni stranki imeli pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč s krediti, pridobljenimi v času njenega trajanja, spada v skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju jih je sploh odplačeval.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - ocena denarnih potreb - zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev.
Pritožbeno sodišče je z zvišanjem preživnine od 130 na 150 EUR mesečno materialno pravo pravilno uporabilo.
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 41, 41/1, 367, 367/2, 377.
skupno premoženje zakoncev - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – obstoj premoženja – nastajajoče skupno premoženje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Zakonska določba, da za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, ne more veljati le za tiste obveznosti, ki nastanejo potem, ko skupno premoženje že nastane (obstoji), pač pa tudi za obveznosti v fazi nastajanja tega premoženja. In plačilo storitev izvajalcu pri naročeni gradnji skupne stanovanjske hiše je tipičen primer take obveznosti.
ZZZDR člen 105a, 105a/2, 106, 106/1, 106/4, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129 a/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 18.
razmerja med starši in otroki - stiki z otrokom - izvajanje stikov - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine
Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike s tistim od staršev, s katerim ne živi, zato je primernejša določitev stikov, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče, torej poleg kratkotrajnejših dveurnih stikov tudi daljše trajanje stikov vsak drug vikend.
ZPP člen 7, 12, 286, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 372. ZZZDR člen 81, 82a.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – pravica zakonca do preživnine – nepreskrbljenost zakonca – zmožnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija očitanih kršitev v reviziji – prava neuka stranka – prekluzija – razlogi za revizijo – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – protispisnost – nova dejstva in dokazi v pritožbi nova dejstva in dokazi v reviziji – standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe
Toženec pravilno opozarja, da nižji sodišči nista spoštovali standarda obrazloženosti sodb, saj sta spregledali odločbi CSD, s katerima je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 205,57 EUR za čas od 1. 8. 2007 do 31. 1. 2008 in v višini 212,97 EUR za čas od 1. 2. 2008 do 31. 7. 2008. Tožničini denarni prejemki v tem obdobju predstavljajo odločilna dejstva, o katerih nižji sodišči nista navedli razlogov, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Denarni prihodki, ki jih je tožnica (že) prejela (predvsem) iz razloga nezadostnih sredstev za preživljanje, se namreč upoštevajo pri odločanju o preživnini.