premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - skupno premoženje - deleži na skupnem - premoženju
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki. Prispevkov zakoncev zato ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 372.ZZZDR člen 59.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznega predloga
Ugotovitve o skupnem delu pravdnih strank na toženčevem posebnem premoženju tudi po presoji revizijskega sodišča ne dajejo podlage za prisojo tožničine solastninske pravice na tem premoženju.
Ob ugotovitvah, da so bili skupni prihranki porabljeni za nakup (skupnega) kamiona in da je bil preostanek izgubljen, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - določitev stikov z otrokom - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka.
Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno.
Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.
KZ člen 203, 203/1.ZZZDR člen 123, 130.ZIZ člen 17.
neplačevanje preživnine - dolžnost preživljanja - redno šolanje - dogovor o preživnini pred centrom za socialno delo - izvršilni naslov
Pri napolnjevanju vsebine pojma rednega šolanja ni odločilen formalno-pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, temveč izpolnjevanje šolskih obveznosti.
ZZZDR člen 106, 119.ZPP člen 421, 421/1, 421/2, 421/4.ZNP člen 19.ZSV člen 15, 49.
zahteva za varstvo zakonitosti - vloga centra za socialno delo - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - stiki z otrokom - vzgoja in varstvo otrok - obseg opredelitve stikov
Kljub izhodišču, da morajo biti otrokovi stiki praviloma določeni natančno in jasno, je lahko v primerih, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, okvir stikov določen tudi nekoliko bolj ohlapno. Ali povedano drugače: stopnja konkretizacije otrokovih stikov je lahko odvisna tudi od zmožnosti medsebojne komunikacije njunih staršev.
ZZZDR člen 106, 106/1, 119.KZ člen 138, 138/3.ZSV člen 88.
prepoved stikov z otrokom - sum za dejanje, ki otroku ni v korist - kazenski postopek v teku
Pri določanju stikov otroka s staršem, s katerim ne živi, in njihovega obsega, je glavno merilo največja otrokova korist. Zato za prepoved osebnih stikov zadostuje že sum dejanja, ki otroku ni v korist, in ni nujno, da gre za sum kaznivega dejanja.
skupno starševstvo - sporazum roditeljev - stiki z otrokom - višina preživnine
Skupno starševstvo je po določbi prvega odstavka 105. člena ZZZDR lahko izključno posledica sporazuma staršev. Zato ne glede na željo otrok, da bi bila rada z obema staršema enako in da sta oba starša zanju sposobna skrbeti, skupnega starševstva sodišče ni moglo vzpostaviti; tega ne bi moglo niti v primeru ugotovitve, da tožnica skupno starševstvo morebiti odklanja iz neutemeljenih razlogov: bistveno je (le), da sporazum o tem ni bil dosežen, sodišče pa s sodbo skupnega starševstva staršu, ki mu nasprotuje, ne more vsiliti (niti če je takšna želja otrok ali če ga priporoči izvedenec psiholog).
varstvo in vzgoja otrok - stiki z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorstvom tuje osebe - aktivna legitimacija za uveljavljanje zahtevka za preživnino - določitev drugega izvedenca
Vloga tretje osebe je nadzorovanje in spremljanje poteka stikov pa tudi pomoč staršem tako, da se dajo poučiti strokovni osebi. Ko kasneje sodišče odloča o tem, ali se lahko stiki izvajajo brez nadzora, vzame za podlago tudi zapisnik strokovnih oseb, ki izvajajo nadzor, o posameznem stiku, v katerih predstavijo svoja opažanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011599
ZZZDR člen 51, 51/2.ZPP člen 7.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - vlaganja brez soglasja zakonca - stvarnopravni zahtevek - trditveno breme - razpravno načelo - afirmativna litiskontestacija
Vlaganje posameznega zakonca v nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu zakonske skupnosti ne more vplivati na višino deležev. Tudi če se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, tak zakonec nima stvarnopravnega zahtevka.
ZPP člen 115, 115/2, 126, 282, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129, 129a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - obveščenost o obravnavi - udeležba na obravnavi - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otrok
Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-8, 414.ZZZDR člen 129, 129a.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku v zakonskih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopku
Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.
skrbnik za poseben primer - zastopanje na zapuščinski obravnavi - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Po presoji vrhovnega sodišča sodediča ni mogoče postaviti kot skrbnika za posebni primer za zapuščinski postopek, saj bi bili lahko v postopku dedovanja interesi takega skrbnika v nasprotju z interesi osebe pod skrbništvom.
delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - darilo - način pridobitve premoženja - namensko podarjeni denar
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev ni pomemben samo čas njegove pridobitve, temveč tudi način pridobitve. Samo tožnici namensko podarjen in v ta namen porabljeni denar ne predstavlja sredstev, ki so pridobljena z delom v zakonski skupnosti, saj gre za darilo tretjih oseb.
skupno premoženje zakoncev - stvarnopravni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - civilna delitev - prodaja nepremičnine v izvršbi - soglasje zakonca - vrednost nepremičnine - odsvojitev premoženja - uveljavljanje identične terjatve v tožbi in nasprotni tožbi - pobot - obligacijski zahtevek - sojenje v mejah tožbenega zahtevka - litispendenca
Medtem ko neobstoj skupne lastnine zakoncev na premoženju izključuje stvarnopravne zahtevke in kasnejšo fizično delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, pa prenehanje lastninske pravice ni ovira za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem, izraženih v denarju.
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja ali je ta prodan v izvršilnem postopku, spor razvezanih zakoncev ne izgubi pravne narave spornega razmerja, ki ima materialnopravno podlago v prvem odstavku 58. in 59. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 236, 285, 302, 302/3, 339, 339/2-14, 371.ZZZDR člen 59, 59/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - navidezna pogodba - slamnati kupec - formalni pravni viri - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - ponovno zaslišanje priče - - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo
Res je, da niti OZ niti ZOR, ne vsebujeta določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe s slamnatim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. To pa pomeni, da sodbi nižjih sodišč ne temeljita na formalnih pravnih virih. Formalni pravni vir za rešitev spornega razmerja so namreč vse tiste določbe v zgoraj omenjenih zakonih, ki urejajo pogodbena razmerja. Povedano drugače, pogodba s slamnatim kupcem ne predstavlja nič drugega kot dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca, ki ne more ali ne želi nastopati kot kupec), ki ju je sodna praksa in teorija združila v enoten pojem.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih
V postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do uveljavljane procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sklicevanje na različne razlage sodb iz prvega in drugega sojenja o določenih deležih na skupnem premoženju je zgrešeno zato, ker si toženec napačno razlaga, da je bilo v prvem sojenje o dokazih že pravnomočno odločeno.
Za pravdni stranki ni sporno, da premoženje, ki je predmet tožničinega zahtevka, ni njuno edino skupno premoženje. Čim je temu tako, pa je tožnica v poziciji, ko mora dokazati, da je njen prispevek k celotnemu skupnemu premoženju, ki ga je ustvarila s tožencem, večji od ene polovice.
Izostanek vrednostne opredelitve darila funkcionalnega zemljišča, na katerem sta zakonca sezidala stanovanjsko hišo, ne daje podlage za zahtevek zakonca na vrnitev darila v skladu z določbo 87. člena ZZZDR.
Toženec je za svoj izum pridobil patent pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnico. Premoženjska korist, ki izvira iz patenta, to je med trajanjem zakonske zveze izplačana licenčnina, zato pomeni toženčevo posebno premoženje.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otroka - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - kršitev pravice do izjave
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen ZZZDR), ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).