DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0012548
ZPP člen 8. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10, 10/1, 10/2, 22, 22/1.
izvenzakonska skupnost – prenehanje izvenzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev – dedna pravica
Konstitutivni element izvenzakonske skupnosti je tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni -
to je, če partnerja ne živita skupaj - ni izvenzakonske skupnosti in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca
Ker skupno premoženje ob zaključku sojenja na prvi stopnji še ni bilo razdruženo, je pravni posel, s katerim je eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolagal z nepremičnino, ki sodi v skupno premoženje, izpodbojen. Na stanje v zemljiški knjigi, po katerem sta bila zakonca solastnika nepremičnine vsak do ½, bi se bil mogel sklicevati le dobroverni tretji.
ZOR člen 210, 371, 381, 381/1-1.ZZZDR člen 51, 59.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - vlaganja v povečanje vrednosti posebnega premoženja zakonca - skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju zakoncev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
Uporaba 210. člena ZOR kot podlaga za odločanje o tožnikovih vlaganjih pred sklenitvijo zakonske zveze je materialnopravno pravilna. Do takrat tožnik namreč ni vlagal v njuno skupno premoženje, temveč je vlagal v tujo nepremičnino z namenom, da bo v njej s toženko živel. Ker je njuna zveza razpadla, je bil tožnik za svoj vložek prikrajšan, toženka pa obogatena.
Vlaganja zakoncev v času njune zakonske zveze je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in ne določb ZOR o neupravičeni obogatitvi. To pomeni, da je treba zahtevek za vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljana v času zakonske zveze, obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. Sodišči bi morali oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil po sklenitvi zakonske zveze (tako tožnikovih kot toženkinih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
družinsko pravo – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse
Da bi revidentka izkazala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi morala natančno in konkretno navesti tako pravno vprašanje, glede katerega zatrjuje odstop od dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča, z navedbo opravilnih številk zadev, od katere naj bi odločitev odstopala. Tega revidentka s pavšalno navedbo, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča, ni storila.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - varstvo koristi otroka
Pri odločitvi o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo tožnici sta sodišči dali največjo težo osebnostnim lastnostim pravdnih strank ter močnejši čustveni navezanosti otrok na mater, manjšo težo pa stanovanjskim razmeram pravdnih strank in kontinuiteti okolja, v katerem so živeli. Tudi po presoji revizijskega sodišča sta s tem v največji meri zagotovili koristi otrok.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - koristi otroka - izvedenec - določitev novega izvedenca
Nižji sodišči sta pravilno presodili, da je toženec osebnostno bolj primeren od tožnice, ker lahko nudi otroku večjo stabilnost, lažje sledi njegovim razvojnim in čustvenim potrebam, ter mu zagotavlja bolj ugodne razmere za nadaljnji osebnosti razvoj. Poleg tega sta upoštevali, da bo otrok ostal v znanem okolju, v katerem sedaj živi s tožencem in starimi starši, in do katerega kaže zelo pozitiven odnos.
razmerja med razvezanima zakoncema - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pojem nepreskrbljenosti zakonca - preživnina
Zgolj dejstvo, da je zakonec skupni lastnik premoženja ali solastnik na posameznih stvareh skupnega premoženja za ugotovitev njegove preskrbljenosti ne zadošča. Za ugoditev preživninskemu zahtevku je bistvena ugotovitev, ali ima zakonec možnost to premoženje izkoriščati ali ne. Če se z njim brez lastne krivde ne more preživljati, je to eden od razlogov za njegovo nepreskrbljenost.
delitev skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost
V skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev ne spada le tisto premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom šele po več letih skupnega življenja. Njuno skupno premoženje postane vse premoženje, ki ga pridobita z delom kadarkoli v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 372.ZZZDR člen 59.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznega predloga
Ugotovitve o skupnem delu pravdnih strank na toženčevem posebnem premoženju tudi po presoji revizijskega sodišča ne dajejo podlage za prisojo tožničine solastninske pravice na tem premoženju.
Ob ugotovitvah, da so bili skupni prihranki porabljeni za nakup (skupnega) kamiona in da je bil preostanek izgubljen, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - določitev stikov z otrokom - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka.
Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno.
Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.
KZ člen 203, 203/1.ZZZDR člen 123, 130.ZIZ člen 17.
neplačevanje preživnine - dolžnost preživljanja - redno šolanje - dogovor o preživnini pred centrom za socialno delo - izvršilni naslov
Pri napolnjevanju vsebine pojma rednega šolanja ni odločilen formalno-pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, temveč izpolnjevanje šolskih obveznosti.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - skupno premoženje - deleži na skupnem - premoženju
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki. Prispevkov zakoncev zato ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili.
ZZZDR člen 106, 119.ZPP člen 421, 421/1, 421/2, 421/4.ZNP člen 19.ZSV člen 15, 49.
zahteva za varstvo zakonitosti - vloga centra za socialno delo - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - stiki z otrokom - vzgoja in varstvo otrok - obseg opredelitve stikov
Kljub izhodišču, da morajo biti otrokovi stiki praviloma določeni natančno in jasno, je lahko v primerih, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, okvir stikov določen tudi nekoliko bolj ohlapno. Ali povedano drugače: stopnja konkretizacije otrokovih stikov je lahko odvisna tudi od zmožnosti medsebojne komunikacije njunih staršev.
ZZZDR člen 106, 106/1, 119.KZ člen 138, 138/3.ZSV člen 88.
prepoved stikov z otrokom - sum za dejanje, ki otroku ni v korist - kazenski postopek v teku
Pri določanju stikov otroka s staršem, s katerim ne živi, in njihovega obsega, je glavno merilo največja otrokova korist. Zato za prepoved osebnih stikov zadostuje že sum dejanja, ki otroku ni v korist, in ni nujno, da gre za sum kaznivega dejanja.
skupno starševstvo - sporazum roditeljev - stiki z otrokom - višina preživnine
Skupno starševstvo je po določbi prvega odstavka 105. člena ZZZDR lahko izključno posledica sporazuma staršev. Zato ne glede na željo otrok, da bi bila rada z obema staršema enako in da sta oba starša zanju sposobna skrbeti, skupnega starševstva sodišče ni moglo vzpostaviti; tega ne bi moglo niti v primeru ugotovitve, da tožnica skupno starševstvo morebiti odklanja iz neutemeljenih razlogov: bistveno je (le), da sporazum o tem ni bil dosežen, sodišče pa s sodbo skupnega starševstva staršu, ki mu nasprotuje, ne more vsiliti (niti če je takšna želja otrok ali če ga priporoči izvedenec psiholog).
varstvo in vzgoja otrok - stiki z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorstvom tuje osebe - aktivna legitimacija za uveljavljanje zahtevka za preživnino - določitev drugega izvedenca
Vloga tretje osebe je nadzorovanje in spremljanje poteka stikov pa tudi pomoč staršem tako, da se dajo poučiti strokovni osebi. Ko kasneje sodišče odloča o tem, ali se lahko stiki izvajajo brez nadzora, vzame za podlago tudi zapisnik strokovnih oseb, ki izvajajo nadzor, o posameznem stiku, v katerih predstavijo svoja opažanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011599
ZZZDR člen 51, 51/2.ZPP člen 7.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - vlaganja brez soglasja zakonca - stvarnopravni zahtevek - trditveno breme - razpravno načelo - afirmativna litiskontestacija
Vlaganje posameznega zakonca v nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu zakonske skupnosti ne more vplivati na višino deležev. Tudi če se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, tak zakonec nima stvarnopravnega zahtevka.
ZPP člen 115, 115/2, 126, 282, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129, 129a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - obveščenost o obravnavi - udeležba na obravnavi - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otrok
Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-8, 414.ZZZDR člen 129, 129a.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku v zakonskih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopku
Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.
skrbnik za poseben primer - zastopanje na zapuščinski obravnavi - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Po presoji vrhovnega sodišča sodediča ni mogoče postaviti kot skrbnika za posebni primer za zapuščinski postopek, saj bi bili lahko v postopku dedovanja interesi takega skrbnika v nasprotju z interesi osebe pod skrbništvom.