Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo - trditveno in dokazno breme - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev revizijskih navedb - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča - zavrnitev listinskih dokazov - prekluzija - revizija zoper sklep - zavrženje predloga za obnovo postopka - obrazložitev razlogov za obnovo postopka
Ne glede na morebitne pomisleke o pravilnosti pretirane strogosti pri uporabi prekluzije zavrnitev listinskih dokazov po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so bili dokazi zavrnjeni še iz drugega dodatnega in pravilnega razloga. Obe nižji sodišči sta namreč že na podlagi toženčeve izpovedbe, ki sta ji v tem delu verjeli, ugotovili, da so njegovi starši pomagali pri gradnji hiše. Dejanske ugotovitve v tej smeri so tako jasne in izvedba dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo (pomoč) sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega niti ni zatrjeval.
Toženčevo stališče, da dokazno breme glede obsega skupnega premoženja nosi tožnica, je sicer pravilno, vendar napačno nadaljuje, da ima dokazno breme tudi glede višine deležev na skupnem premoženju.
Glede na dejstvo, da je toženec v predlogu za obnovo postopka navedel, da je že pri svojem zaslišanju opozarjal, da sta imela tožničina krušna starša omejena sredstva, da sta bila slabega zdravstvenega stanja in potrebna pomoči, da sta kupila stanovanje, ki ga je dejansko plačala tožnica, in da je tožnica z njimi sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in okoliščine v zvezi s tem, kolikor je zanje pač vedel, in glede na ostale konkretne okoliščine zadeve ni dvoma, da bi toženec dokaza lahko predlagal že v prejšnjem postopku. Zakaj tega ni mogel storiti že prej, v predlogu za obnovo postopka ni navedel.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otrok - koristi otroka - skupno starševstvo - stiki z otroki - preživljanje otrok
Tako zakon kot sodna praksa predvidevata skupno starševstvo samo v primeru sporazuma med obema staršema. Za uspešno izpeljavo tega načina varstva in vzgoje je potrebna visoka raven sporazumevanja in usklajevanja med staršema, tako glede vsakodnevnih kot tudi glede pomembnejših dolgoročnih odločitev, povezanih z otrokom.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka - rejništvo - koristi otroka - osebnostne značilnosti staršev - strokovna pomoč - spolna zloraba
Sodišči sta ugotovili, da bi bil odvzem petletne hčerke zanjo absolutno zelo dramatičen in bi torej prisilno iztrganje iz sedanjega okolja pomenilo travmo za vse njeno življenje. Z opisano strokovno pomočjo bo tožnica bolj sposobna nuditi ustrezno vzgojo otroku, sicer realno tveganje, da v kasnejši dobi v času hčerkinega odraščanja ne bo znala ustrezno spodbujati in sprejemati hčerkine oblikujoče se spolne integritete, pa bo zmanjšano.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0011340
ZPP člen 8.ZZZDR člen 12.ZD člen 210.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravilo o ločenem zaslišanju priče - izpodbijanje dokazne ocene
Kršitev pravila o ločenem zaslišanju priče samo po sebi ne pomeni, da se sodna odločba ne bi smela opreti na izpovedbo te priče in da gre za nedovoljen dokaz. To okoliščino je potrebno upoštevati pri dokazni oceni, te pa ni dovoljeno izpodbijati. Za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno, da bi moški in ženska živela nepretrgoma skupaj, še posebej, če so podane objektivne okoliščine.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - spor iz razmerij med starši in otroki
V 27. poglavju ZPP, v katerem je urejen postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, ni določbe, ki bi za te spore drugače uredila vprašanje omejitve postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
ZZZDR člen 106, 117, 117/1.ZPP člen 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - pravni interes za tožbo - varstvo in vzgoja otrok - stiki z otrokom - polnoletnost otroka
Tožnik mora interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka (in torej ne le ob vložitvi tožbe), kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Ker torej odločanje o stikih tožnice s sinom T. zaradi njegove polnoletnosti ni več mogoče, tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - spremenjene razmere
Sodišče bi lahko ugodilo zahtevku le v primeru, če bi ugotovilo, da so se od sklenitve sodne poravnave v zadevi P 871/2004-IV do zaključka glavne obravnave v tej zadevi bistveno spremenile razmere, v katerih živi mladoletni J. P.
delitev skupnega premoženja zakoncev - domneva o enakosti deležev - odgovornost za dolgove - pogodba o prodaji nepremičnine - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine - poplačilo davčnega dolga
Ob dejstvu, da predstavlja sporno stanovanje skupno premoženje dolžnice in toženca, nobeden od njiju ni dokazoval, da je prispeval k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju od zakonske presumpcije o enakosti deležev. Zato ni mogoče sprejeti razlage, da velja glede odgovornosti za obveznosti, če je dolžnik samo eden izmed zakoncev, da se upnik lahko poplača iz skupnega premoženja le, če doseže delitev z določitvijo deležev.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – vrnitev posojila za nakup nepremičnine – solidarna obveznost
Če je bilo kupljeno stanovanje skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, je pravilen tudi nadaljnji materialnopravni sklep, da tožena stranka solidarno s pokojno A. S. odgovarja za vračilo posojila za nakup stanovanja oziroma za plačilo terjatve tožeče stranke iz naslova regresa, saj gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje izvenzakonskega partnerja
Bistvo te pravde je v ugotovitvi, ali je tožnica zakonita dedinja po pokojnem I. V., njena umestitev v enega od zakonskih dednih redov (na podlagi ugodilne sodbe) pa je v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – utemeljitev revizijskih navedb – standard obrazloženosti odločbe – dokazovanje – izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca – zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnost sodišča po postavitvi novega izvedenstva je podana le izjemoma in ob tem še dodatno omejena iz taksativno naštetih razlogov (prim. drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). To stori sodišče namreč le takrat, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo, če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
pravica do nadomestila - jamstveni in preživninski sklad - položaj stranke - preživninski zavezanec
Postopek za uveljavljanje nadomestila preživnine je namenjen izključno varstvu in koristim mladoletnega otroka. Katerakoli druga oseba (predvsem preživninski zavezanec) ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah in obveznostih v tem postopku ne odloča.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Življenjska skupnost pravdnih strank je prenehala v decembru 1991 in ni bila več vzpostavljena, njuni stiki po tem obdobju pa po jasnih razlogih prvostopenjskega sodišča tudi niso več imeli izvenzakonski skupnosti ustrezne vsebine. Zato v februarju 1992 kupljeno stanovanje ni skupno premoženje, saj ni bilo pridobljeno z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
ZZZDR člen 103, 103/1, 105a, 105a/2, 123, 129, 129a, 131, 131a, 131c.ZPP člen 216, 370, 370/3.
razmerja med starši in otroki – preživljanje otoka – določitev višine preživnine po prostem preudarku – začetek obveznosti za plačilo preživnine – oblika preživljanja – preživljanje v denarju – preživljanje na drugi način – darilo
Pravilo iz 216. člena ZPP pomeni poseben način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev, ki ostanejo dejstva, ne glede na to, ali so ugotovljena s pomočjo dokazov ali z uporabo 216. člena ZPP.
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo v tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve zahteve. Če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Če to ni mogoče v celoti ali če se stranki drugače sporazumeta, se preživljanje lahko daje tudi na drug način.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – dolžnost preživljanja zakonca – višina preživnine
Ker toženka v obdobjih za katera je zahtevala oz. zahteva preživnino vnaprej, ni bila zaposlena in se ne more zaposliti, ter da nima drugega premoženja, je toženka do preživnine.