CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00070758
ZNP-1 člen 21, 22, 32, 33, 93, 102.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - upravičene osebe - pravica do pritožbe - materialni udeleženec - zvišanje preživnine - polnoletni upravičenec - razveljavitev sklepa
Predlog za spremembo preživnine je vložila mati. Med postopkom je hči postala polnoletna. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo predlagateljica (mati). Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrglo, češ da je preživninska upravičenka postala polnoletna ter da je s tem mati izgubila procesno legitimacijo. S takšno odločitvijo je procesno nedopustno poseglo v njeno pravico do pritožbe ter ji v nasprotju z njenim položajem formalne udeleženke odreklo status upravičene oseb po 32. členu ZNP-1.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve o stikih - skupno starševstvo - zavrnitev predloga
ZPP člen 380, 380/1. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 4a, 10, 10/1.
dediščinska tožba - krog zakonitih dedičev - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - alkoholizem - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Upoštevajoč vse povezovalne dejavnike (skupno bivanje, tožničino pranje perila zapustniku in delo na vrtu, skupni obiski gostiln in skupna praznovanja, nenazadnje tožničina skrb, da je vinjen zapustnik varno prišel iz gostilne domov) zgolj zaradi zapustnikovega alkoholizma in splošne brezciljnosti ni mogoče presoditi, da ni obstajala zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 122. ZZZDR člen 92. ZNP-1 člen 45, 45/2. URS člen 14, 22, 35, 155.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - začetek teka subjektivnega roka - dolžna skrbnost - uveljavitev novega zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - procesna sposobnost - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - metoda praktične konkordance - pravica do zasebnosti - pravica do poznavanja lastnega izvora - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 58, 59, 60.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - delež zakonca na skupnem premoženju - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00068481
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00067686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - posebno premoženje zakonca - obligacijska pravica - trenutek pridobitve premoženja - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00067150
ZPP člen 21, 21/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 19, 19/1. OZ člen 134. DZ člen 138, 138/4, 151. ZZZDR člen 113. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 2, 2-9, 2-11, 8, 10.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - zahteva za vrnitev otroka - Bruseljska uredba IIa - zavrnitev predloga
URS člen 53, 54, 56, 158. DZ člen 7, 141, 141/1, 141/2,. ZIZ člen 226, 238b, 238f.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - presoja materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova - največja korist otroka - zavračanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - zavrnitev revizije
V obravnavanem primeru gre za posredno izvršbo delne sodne poravnave o osebnih stikih, s katero se dolžnico z denarnimi kaznimi sili k opravi dejanja – pripravi otrok na telefonski stik z očetom. Taka je vsebina izvršilnega naslova in samo to je za izvršilno sodišče bistveno. Ključnega pomena je tu, da zahtevano dejanje dolžnice (njeno prizadevanje za odziv otrok na telefonski klic njunega očeta) ne pomeni obligacije rezultata, ampak obligacijo prizadevanja. Dolžnica si mora prizadevati za otrokov (telefonski) stik z očetom (upnikom). Zato je v tem primeru lahko sporno le, ali je dolžnica izpolnila svojo obveznost prizadevanja. Vprašanje, ali bo z izvršilnim naslovom naloženo prizadevanje obrodilo sadove in bosta otroka z njunim očetom vzpostavila telefonske stike, pa je odvisno od otrok (ki sta bila takrat stara dvanajst in trinajst let).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - aktivna legitimacija za vložitev predloga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zvišanje preživnine - ureditev stikov - udeleženci nepravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ravnanje sodišča druge stopnje, s tem ko je zavrglo pritožbo prve udeleženke, čeprav je sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavalo, procesno pravilno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - kazenska ovadba zoper razpravljajočega sodnika - predlog za izločitev sodnika - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - vložena izredna pravna sredstva - zavrnitev predloga
Sam pričetek postopka pred ESČP ni razlog, da bi se izločil katerikoli sodnik, še manj pa celotno sodišče, kot to predlaga toženka v svojem predlogu. Utemeljevanje, kot ga ponuja toženka, bi pomenilo, da bo krajevno pristojno nižje sodišče stvarno nepristojno zgolj zaradi dejstva, ker je ena izmed strank vložila pravno sredstvo zoper njegovo odločitev. Takšna razlaga je v nasprotju s temeljno logiko (ne)pristranskosti “sodišča”, ki izvira v sodišču samem, ne pa v ravnanju stranke (vložitev pravnega sredstva).