razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - spremenjene razmere
Sodišče bi lahko ugodilo zahtevku le v primeru, če bi ugotovilo, da so se od sklenitve sodne poravnave v zadevi P 871/2004-IV do zaključka glavne obravnave v tej zadevi bistveno spremenile razmere, v katerih živi mladoletni J. P.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – vrnitev posojila za nakup nepremičnine – solidarna obveznost
Če je bilo kupljeno stanovanje skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, je pravilen tudi nadaljnji materialnopravni sklep, da tožena stranka solidarno s pokojno A. S. odgovarja za vračilo posojila za nakup stanovanja oziroma za plačilo terjatve tožeče stranke iz naslova regresa, saj gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje izvenzakonskega partnerja
Bistvo te pravde je v ugotovitvi, ali je tožnica zakonita dedinja po pokojnem I. V., njena umestitev v enega od zakonskih dednih redov (na podlagi ugodilne sodbe) pa je v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – utemeljitev revizijskih navedb – standard obrazloženosti odločbe – dokazovanje – izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca – zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnost sodišča po postavitvi novega izvedenstva je podana le izjemoma in ob tem še dodatno omejena iz taksativno naštetih razlogov (prim. drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). To stori sodišče namreč le takrat, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo, če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
ZZZDR člen 103, 103/1, 105a, 105a/2, 123, 129, 129a, 131, 131a, 131c.ZPP člen 216, 370, 370/3.
razmerja med starši in otroki – preživljanje otoka – določitev višine preživnine po prostem preudarku – začetek obveznosti za plačilo preživnine – oblika preživljanja – preživljanje v denarju – preživljanje na drugi način – darilo
Pravilo iz 216. člena ZPP pomeni poseben način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev, ki ostanejo dejstva, ne glede na to, ali so ugotovljena s pomočjo dokazov ali z uporabo 216. člena ZPP.
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo v tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve zahteve. Če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Če to ni mogoče v celoti ali če se stranki drugače sporazumeta, se preživljanje lahko daje tudi na drug način.
pravica do nadomestila - jamstveni in preživninski sklad - položaj stranke - preživninski zavezanec
Postopek za uveljavljanje nadomestila preživnine je namenjen izključno varstvu in koristim mladoletnega otroka. Katerakoli druga oseba (predvsem preživninski zavezanec) ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah in obveznostih v tem postopku ne odloča.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Življenjska skupnost pravdnih strank je prenehala v decembru 1991 in ni bila več vzpostavljena, njuni stiki po tem obdobju pa po jasnih razlogih prvostopenjskega sodišča tudi niso več imeli izvenzakonski skupnosti ustrezne vsebine. Zato v februarju 1992 kupljeno stanovanje ni skupno premoženje, saj ni bilo pridobljeno z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – dolžnost preživljanja zakonca – višina preživnine
Ker toženka v obdobjih za katera je zahtevala oz. zahteva preživnino vnaprej, ni bila zaposlena in se ne more zaposliti, ter da nima drugega premoženja, je toženka do preživnine.
ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-7, 372, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja - dejanska podlaga tožbe - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - obstoj skupnega premoženja
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tako imenovana sklepčnost tožbenega zahtevka oziroma po zakonskem besedilu iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP zahteva, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Za tožečo stranko to pomeni obveznost, da že v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek. Tožeči stranki pa nespornih pravnih pojmov in pravnih razmerij ni treba razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva, saj se šteje, da je tožena stranka z njihovim priznanjem priznala vsa dejstva, ki jih sestavljajo.
Sodišče mora glede na dejanske trditve tožeče stranke, katerih resničnost se predpostavlja, po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
V pravdi zaradi delitve skupnega premoženja pomeni trditev tožeče stranke, da so nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, prejudicialno pravno razmerje. Tožena stranka je z neodgovorom na tožbo glede tega predhodnega vprašanja priznala vsa dejstva, ki ga sestavljajo, med njimi tudi dejstvo, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze.
delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev – višji dohodki enega od zakoncev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik je sicer res imel za polovico višjo plačo kot toženka, a ta razlika v absolutnem znesku ni bila občutna, saj je prejemal plačo kot kvalificiran delavec, toženka pa kot polkvalificirana delavka, vendar pa je k skrbi za gospodinjstvo in družino le malo prispeval. Le opazno večji priliv denarja v skupno premoženje s strani enega zakonca bi se lahko ob izenačitvi drugih obremenitev odrazil v večjem solastniškem deležu.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011120
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 62, 62/2, 84, 84/2. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1965) člen 7.
premoženjska razmerja med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – menjalna pogodba – posebno premoženje - formalna kupoprodajna pogodba – pravna narava pogodbe – pravni posli med zakoncema – darilo – vrnitev darila
Nepremičnina, ki jo je tožnik pridobil v zameno za nov osebni avtomobil z menjalno pogodbo z dne 4.6.1973, pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko in v času, ko morebitna zunajzakonska skupnost med njima ni obstajala, je njegovo posebno premoženje.
Nujno sosporništvo (kot podvrsta enotnega sosporništva) je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju - vlaganja v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice - stvarnopravni zahtevek
Sporno stanovanje se je v začetku dograditve nahajalo v IV. zaključni gradbeni fazi, vlaganja pa v celoti gledano ne presegajo 10 % vrednosti. Polovica navedenih vlaganj, ki predstavljajo tožnikov prispevek k dograditvi, znaša torej 4,73 %. Ne glede na morebitni pomislek, po katerem zapisani odstotek ni neznaten, pa dejanske ugotovitve zavrnitev stvarnopravnega zahtevka utemeljujejo tudi z ugotovitvami, da navedena vlaganja niso predstavljala spremembe substance stvari: podarjeno stanovanje je bilo namreč že v taki zaključni gradbeni fazi, da končna vlaganja pravdnih strank niso mogla imeti stvarnopravnih učinkov, ker substance stvari niso v ničemer spremenila.
razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – izpodbijanje dokazne ocene – razmerja med starši in otroki – varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – koristi otroka
Tožnik s sprenevedavo trditvijo, da iz mnenj izvedencev izhaja le njihovo prepričanje o enakih sposobnostih strank za varstvo in vzgojo njunega otroka, ne pa tudi o toženkini prednosti za prevzem te vloge v primerjavi s tožnikom glede na njune lastnosti in sposobnosti, ne more uspešno uveljaviti kot revizijskega razloga smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V direktnem nasprotju z mnenji izvedencev je namreč povzeta revizijska trditev tožnika, ki tudi sicer ne presega ravni izpodbijanja oziroma graje ocene mnenj izvedencev, ki jo je v razlogih sodbe opravilo sodišče prve stopnje in sprejelo kot pravilno sodišče druge stopnje. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor sodi tudi izpodbijanje dokazne ocene sodišča, pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011024
ZPP člen 181, 370, 370/1, 374, 374/1, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 12.ZOR člen 210.
dovoljenost revizije – pravni interes – stranka v postopku – sklep o stroških – zavrženje revizije – prenehanje izvenzakonske skupnosti – vlaganja v tujo nepremičnino
Ugotovitveno sodbo prvostopenjskega sodišča, da je povečanje vrednosti nepremičnine drugega toženca in tretje toženke za 2.834.225 SIT rezultat skupnih vlaganj tožnika in prve toženke, vsakega do 1/2, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo. Gre za procesno odločitev: navkljub temu, da je ugotovitveno tožbo dopustno vložiti le zaradi ugotovitve obstoja ali neobstoja sporne pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi zaradi ugotovitve spornih dejstev – z izjemo pristnosti ali nepristnosti listine (prvi odstavek 181. člena ZPP), je tožnik uveljavljal ugotovitev spornega dejstva (vrednosti vlaganj in njihovo razporeditev med vlagatelja). Ugotovitveno sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče takšnemu zahtevku ugodilo, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo prav na podlagi pritožbe tožencev. Zato ti nimajo pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, v celoti sprejete v njihovo korist.
ZZZDR člen 2, 105, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1. ZPPčlen 254, 408, 410.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročila centra za socialno delo - koristi otroka - mnenje otroka - bivališče otroka v tujini
Vlogo CSD v sporih o varstvu in vzgoji otrok je iskati v skrbi za javni interes, ki je v varstvu koristi otrok. Morebitni manko glede dejstev, ki jih stranke niso navedle, bi pa lahko bila pomembna pri odločanju o tem, kaj je v interesu otroka, nadomesti CSD s svojim poročilom in mnenjem, ki vsebuje dejstva in ugotovitve o obeh starših, o njunih osebnostnih značilnostih, o njunem odnosu do otrok, o njunih vzgojnih in moralnih kvalitetah, o premoženjskem stanju družine, stanovanjskih prilikah, o potrebah otroka, o njegovem odnosu do vsakega od staršev, navezanosti, željah itd..
Nižji sodišči tako nista ravnali napak, ko mnenja CSD nista pribavljali. Ta namreč v konkretnem primeru prej omenjenih podatkov o družini ne bi mogel posredovati, saj družina že ves čas živi v Švici, zaradi česar CSD nima vpogleda v A. življenje, in tako svoje funkcije v smislu 105. člena ZZZDR ne bi mogel opraviti.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZZK člen 5, 5/4.ZPP člen 8.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – vrednost skupnih vlaganj v nepremičnino – razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino – dobrovernost kupca – načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zaradi velikega skupnega vložka obeh zakoncev v nepremičnino enega zakonca je postala ta nepremičnina skupno premoženje.
Ob pravilnem zaključku o dobrovernosti drugega toženca ni utemeljen zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe o prodaji nepremičnine, ki jo je drugi toženec kupil v zaupanju v zemljiškoknjižno stanje.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - medsebojna navezanost otrok - osebne lastnosti staršev - ponovitev razgovora z otrokom - mnenje izvedenca psihologa
V tej zadevi so pri ugotavljanju otrokove največje koristi poleg medsebojne navezanosti obeh otrok upoštevane tudi osebnostne lastnosti obeh staršev, ki sta si značajsko zelo različna. Ponovno izpraševanje sina bi bilo izrazito v njegovo škodo, saj so pri otroku že izraženi znaki večjega notranjega nemira zaradi hudih dolgotrajnih zunanjih pritiskov.
obstoj izvenzakonske skupnosti – življenjska skupnost – dedna pravica
Samo obstoj življenjske skupnosti moškega in ženske ne zadostuje za izpolnitev pravnega standarda izvenzakonske skupnosti. Izpolnjeni morajo biti vsi elementi, ki so sicer značilni za zakonsko skupnost, med njimi tudi taka vsebina notranjega razmerja partnerjev, kot jo poudarjata v tej zadevi obe sodišči (čustvena, moralna, duhovna, seksualna povezanost).
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.ZPP člen 67, 277, 318, 338, 338/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev – posebno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev – zamudna sodba
V nepremičnino, ki je bila posebno premoženje toženca, sta pravdni stranki kot zakonca vlagala toliko (zgradila sta stanovanjsko hišo z garažo), da se je njeno stanje in vrednost v ekonomskem smislu bistveno spremenila. Toženec je bil res lastnik zemljišča, kot izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige, vendar je tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim večjim dohodkom v večjem obsegu prispevala k izboljšanju nepremičnine in povečanju njene vrednosti.