ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-7, 372, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja - dejanska podlaga tožbe - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - obstoj skupnega premoženja
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tako imenovana sklepčnost tožbenega zahtevka oziroma po zakonskem besedilu iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP zahteva, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Za tožečo stranko to pomeni obveznost, da že v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek. Tožeči stranki pa nespornih pravnih pojmov in pravnih razmerij ni treba razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva, saj se šteje, da je tožena stranka z njihovim priznanjem priznala vsa dejstva, ki jih sestavljajo.
Sodišče mora glede na dejanske trditve tožeče stranke, katerih resničnost se predpostavlja, po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
V pravdi zaradi delitve skupnega premoženja pomeni trditev tožeče stranke, da so nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, prejudicialno pravno razmerje. Tožena stranka je z neodgovorom na tožbo glede tega predhodnega vprašanja priznala vsa dejstva, ki ga sestavljajo, med njimi tudi dejstvo, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze.
delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev – višji dohodki enega od zakoncev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik je sicer res imel za polovico višjo plačo kot toženka, a ta razlika v absolutnem znesku ni bila občutna, saj je prejemal plačo kot kvalificiran delavec, toženka pa kot polkvalificirana delavka, vendar pa je k skrbi za gospodinjstvo in družino le malo prispeval. Le opazno večji priliv denarja v skupno premoženje s strani enega zakonca bi se lahko ob izenačitvi drugih obremenitev odrazil v večjem solastniškem deležu.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011120
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 62, 62/2, 84, 84/2. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1965) člen 7.
premoženjska razmerja med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – menjalna pogodba – posebno premoženje - formalna kupoprodajna pogodba – pravna narava pogodbe – pravni posli med zakoncema – darilo – vrnitev darila
Nepremičnina, ki jo je tožnik pridobil v zameno za nov osebni avtomobil z menjalno pogodbo z dne 4.6.1973, pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko in v času, ko morebitna zunajzakonska skupnost med njima ni obstajala, je njegovo posebno premoženje.
Nujno sosporništvo (kot podvrsta enotnega sosporništva) je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju - vlaganja v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice - stvarnopravni zahtevek
Sporno stanovanje se je v začetku dograditve nahajalo v IV. zaključni gradbeni fazi, vlaganja pa v celoti gledano ne presegajo 10 % vrednosti. Polovica navedenih vlaganj, ki predstavljajo tožnikov prispevek k dograditvi, znaša torej 4,73 %. Ne glede na morebitni pomislek, po katerem zapisani odstotek ni neznaten, pa dejanske ugotovitve zavrnitev stvarnopravnega zahtevka utemeljujejo tudi z ugotovitvami, da navedena vlaganja niso predstavljala spremembe substance stvari: podarjeno stanovanje je bilo namreč že v taki zaključni gradbeni fazi, da končna vlaganja pravdnih strank niso mogla imeti stvarnopravnih učinkov, ker substance stvari niso v ničemer spremenila.
razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – izpodbijanje dokazne ocene – razmerja med starši in otroki – varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – koristi otroka
Tožnik s sprenevedavo trditvijo, da iz mnenj izvedencev izhaja le njihovo prepričanje o enakih sposobnostih strank za varstvo in vzgojo njunega otroka, ne pa tudi o toženkini prednosti za prevzem te vloge v primerjavi s tožnikom glede na njune lastnosti in sposobnosti, ne more uspešno uveljaviti kot revizijskega razloga smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V direktnem nasprotju z mnenji izvedencev je namreč povzeta revizijska trditev tožnika, ki tudi sicer ne presega ravni izpodbijanja oziroma graje ocene mnenj izvedencev, ki jo je v razlogih sodbe opravilo sodišče prve stopnje in sprejelo kot pravilno sodišče druge stopnje. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor sodi tudi izpodbijanje dokazne ocene sodišča, pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011024
ZPP člen 181, 370, 370/1, 374, 374/1, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 12.ZOR člen 210.
dovoljenost revizije – pravni interes – stranka v postopku – sklep o stroških – zavrženje revizije – prenehanje izvenzakonske skupnosti – vlaganja v tujo nepremičnino
Ugotovitveno sodbo prvostopenjskega sodišča, da je povečanje vrednosti nepremičnine drugega toženca in tretje toženke za 2.834.225 SIT rezultat skupnih vlaganj tožnika in prve toženke, vsakega do 1/2, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo. Gre za procesno odločitev: navkljub temu, da je ugotovitveno tožbo dopustno vložiti le zaradi ugotovitve obstoja ali neobstoja sporne pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi zaradi ugotovitve spornih dejstev – z izjemo pristnosti ali nepristnosti listine (prvi odstavek 181. člena ZPP), je tožnik uveljavljal ugotovitev spornega dejstva (vrednosti vlaganj in njihovo razporeditev med vlagatelja). Ugotovitveno sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče takšnemu zahtevku ugodilo, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo prav na podlagi pritožbe tožencev. Zato ti nimajo pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, v celoti sprejete v njihovo korist.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZZK člen 5, 5/4.ZPP člen 8.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – vrednost skupnih vlaganj v nepremičnino – razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino – dobrovernost kupca – načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zaradi velikega skupnega vložka obeh zakoncev v nepremičnino enega zakonca je postala ta nepremičnina skupno premoženje.
Ob pravilnem zaključku o dobrovernosti drugega toženca ni utemeljen zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe o prodaji nepremičnine, ki jo je drugi toženec kupil v zaupanju v zemljiškoknjižno stanje.
ZZZDR člen 2, 105, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1. ZPPčlen 254, 408, 410.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročila centra za socialno delo - koristi otroka - mnenje otroka - bivališče otroka v tujini
Vlogo CSD v sporih o varstvu in vzgoji otrok je iskati v skrbi za javni interes, ki je v varstvu koristi otrok. Morebitni manko glede dejstev, ki jih stranke niso navedle, bi pa lahko bila pomembna pri odločanju o tem, kaj je v interesu otroka, nadomesti CSD s svojim poročilom in mnenjem, ki vsebuje dejstva in ugotovitve o obeh starših, o njunih osebnostnih značilnostih, o njunem odnosu do otrok, o njunih vzgojnih in moralnih kvalitetah, o premoženjskem stanju družine, stanovanjskih prilikah, o potrebah otroka, o njegovem odnosu do vsakega od staršev, navezanosti, željah itd..
Nižji sodišči tako nista ravnali napak, ko mnenja CSD nista pribavljali. Ta namreč v konkretnem primeru prej omenjenih podatkov o družini ne bi mogel posredovati, saj družina že ves čas živi v Švici, zaradi česar CSD nima vpogleda v A. življenje, in tako svoje funkcije v smislu 105. člena ZZZDR ne bi mogel opraviti.
obstoj izvenzakonske skupnosti – življenjska skupnost – dedna pravica
Samo obstoj življenjske skupnosti moškega in ženske ne zadostuje za izpolnitev pravnega standarda izvenzakonske skupnosti. Izpolnjeni morajo biti vsi elementi, ki so sicer značilni za zakonsko skupnost, med njimi tudi taka vsebina notranjega razmerja partnerjev, kot jo poudarjata v tej zadevi obe sodišči (čustvena, moralna, duhovna, seksualna povezanost).
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - medsebojna navezanost otrok - osebne lastnosti staršev - ponovitev razgovora z otrokom - mnenje izvedenca psihologa
V tej zadevi so pri ugotavljanju otrokove največje koristi poleg medsebojne navezanosti obeh otrok upoštevane tudi osebnostne lastnosti obeh staršev, ki sta si značajsko zelo različna. Ponovno izpraševanje sina bi bilo izrazito v njegovo škodo, saj so pri otroku že izraženi znaki večjega notranjega nemira zaradi hudih dolgotrajnih zunanjih pritiskov.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010866
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 170, 170/1, 170/2.ZPP člen 7, 7/1, 7/2. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – izvršba na nepremičnino – originarna pridobitev lastninske pravice – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev – obstoj zakonske zveze – trditvena podlaga tožbe – razpravno načelo
Skupna lastnina zakoncev o premoženje zakoncev je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odstavek 51. člena ZZZDR). Predmet tega premoženja je tudi lastninska pravica na nepremičnini, ki nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Ta nastane z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, v skupnosti zakoncev in v trenutku nastanka premoženja. Prvi pogoj za njen nastanek je torej obstoj zakonske zveze, v okviru katere zakonca vsak zase ali s skupnim delom ustvarjata premoženje na neposreden ali posreden način.
Zakon predvideva nastanek skupne lastnine tudi v pravno priznani skupnosti zunajzakonskih partnerjev (12. člen ZZZDR), saj je ta zlasti v premoženjskih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Vendar pa tožnica, na kateri je breme, da v zadevi priskrbi ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage (7. člen ZPP), tožbe ni uveljavljala na tej dejanski podlagi, prvostopenjsko sodišče pa je v skladu z razpravnim načelom niti ni smelo presojati. Enako velja tudi glede revizijskih očitkov o gradnji na tuji nepremičnini.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.ZPP člen 67, 277, 318, 338, 338/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev – posebno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev – zamudna sodba
V nepremičnino, ki je bila posebno premoženje toženca, sta pravdni stranki kot zakonca vlagala toliko (zgradila sta stanovanjsko hišo z garažo), da se je njeno stanje in vrednost v ekonomskem smislu bistveno spremenila. Toženec je bil res lastnik zemljišča, kot izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige, vendar je tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim večjim dohodkom v večjem obsegu prispevala k izboljšanju nepremičnine in povečanju njene vrednosti.
Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Zato je pravilna zadržanost sodišča v primerih, ko odloča o obstoju izvenzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.
Tožnica s tožbo, s katero je uveljavljala stvarnopravni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ki jo je vložila 5.3.1990, ni mogla pretrgati zastaranja terjatve za denarno nadomestitev vrednosti njenih vlaganj (spričo odpadle podlage) v premoženje, ki vsaj po tožničini vrnitvi podarjenega ji idealnega deleža prvemu tožencu 24.1.1991 tudi zanjo evidentno ni moglo biti skupno v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR, temveč z njenega vidika le tuje.
ukinitev preživnine – nekdanja izvenzakonska partnerja – spremenjene razmere – prenehanje pravice do preživnine
Za ukinitev preživnine bi bile relevantne le trditve (z dokazi), da je preživninska upravičenka pridobila premoženje, ali dohodke, ali da je sklenila zakonsko zvezo oziroma, da je nastala nova izvenzakonska skupnost.
odvzem otrok staršem in namestitev v rejniško družino
Zbrana dokumentacija potrjuje sum, da otrokoma v matični družini ni bila nudena potrebna vzgoja in varstvo. Sicer že sum, da sta bila otroka prisotna pri neprimernem ravnanju z drugim otrokom, zahteva ukrepanje centra za socialno delo. Tako je bil utemeljeno izrečen ukrep odvzema otrok staršem.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega dela in sredstev – vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju
Za skupno premoženje zakoncev velja domneva iz drugega odstavka 59. člena ZZZDR. V konkretnem primeru je tožnica že v tožbi pojasnila, da sta pravdni stranki gradili na zemljišču, ki je bilo posebno premoženje toženca in je iz tega razloga na vsem nepremičnem premoženju (tudi na zemljiščih, ki niso predmet revizije in so bile kupljene v času trajanja zakonske zveze), zahtevala delež 4/10. Njenemu zahtevku je bilo ugodeno na podlagi ugotovitev, da je bil prispevek toženca pri pridobitvi (vsega) nepremičnega premoženja večji od tožničinega, vendar izključno v višini vrednosti v fond skupnega premoženja vloženih parc. št. 134/1 in 135/1 k.o. ..., v preostalem pa sta bila prispevka obeh pravdnih strank enakovredna. Vložek posebnega premoženja je imel za posledico sodbo, da solastninski delež toženca presega tožničinega in znaša 6/10 od celote. Dejanske ugotovitve so narekovale prav takšno odločitev, kakršno je sprejelo prvostopenjsko in potrdilo drugostopenjsko sodišče.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0010520
ZOR člen 200.ZZZDR člen 106.URS člen 53, 54. EKČP člen 8.
povrnitev nepremoženjske škode - roditeljska pravica - onemogočanje stikov z otrokom - duševne bolečine zaradi kratenja osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice
Pravica do stikov s svojim otrokom je osebnostna pravica, ki ima utemeljitev v določbi 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za starševsko pravico, ki jo tudi Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (53. in 54. člen). Tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v svojem 8. členu posebej opredeljuje pravico do družinskega življenja.
Poseg v omenjeno pravico do osebnega in družinskega življenja ima, ob ostalih izpolnjenih pogojih za nastanek civilnega odškodninskega delikta, za posledico odškodninsko odgovornost storilca. Gre za pravno priznano škodo, katere dejanski obstoj in obseg pa je stvar dejanskih ugotovitev.
DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010731
ZZZDR člen 12, 51, 59.SZ člen 117.ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje - privatizacija stanovanja – pravica do odkupa stanovanja - načelo kontradiktornosti – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da v razmerju med zakoncema oziroma izvenzakonskima partnerjema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja po 117. členu SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.