ZPP člen 115, 115/2, 126, 282, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129, 129a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - obveščenost o obravnavi - udeležba na obravnavi - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otrok
Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-8, 414.ZZZDR člen 129, 129a.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku v zakonskih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopku
Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.
skrbnik za poseben primer - zastopanje na zapuščinski obravnavi - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Po presoji vrhovnega sodišča sodediča ni mogoče postaviti kot skrbnika za posebni primer za zapuščinski postopek, saj bi bili lahko v postopku dedovanja interesi takega skrbnika v nasprotju z interesi osebe pod skrbništvom.
delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - darilo - način pridobitve premoženja - namensko podarjeni denar
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev ni pomemben samo čas njegove pridobitve, temveč tudi način pridobitve. Samo tožnici namensko podarjen in v ta namen porabljeni denar ne predstavlja sredstev, ki so pridobljena z delom v zakonski skupnosti, saj gre za darilo tretjih oseb.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 236, 285, 302, 302/3, 339, 339/2-14, 371.ZZZDR člen 59, 59/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - navidezna pogodba - slamnati kupec - formalni pravni viri - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - ponovno zaslišanje priče - - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo
Res je, da niti OZ niti ZOR, ne vsebujeta določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe s slamnatim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. To pa pomeni, da sodbi nižjih sodišč ne temeljita na formalnih pravnih virih. Formalni pravni vir za rešitev spornega razmerja so namreč vse tiste določbe v zgoraj omenjenih zakonih, ki urejajo pogodbena razmerja. Povedano drugače, pogodba s slamnatim kupcem ne predstavlja nič drugega kot dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca, ki ne more ali ne želi nastopati kot kupec), ki ju je sodna praksa in teorija združila v enoten pojem.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih
V postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do uveljavljane procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sklicevanje na različne razlage sodb iz prvega in drugega sojenja o določenih deležih na skupnem premoženju je zgrešeno zato, ker si toženec napačno razlaga, da je bilo v prvem sojenje o dokazih že pravnomočno odločeno.
skupno premoženje zakoncev - stvarnopravni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - civilna delitev - prodaja nepremičnine v izvršbi - soglasje zakonca - vrednost nepremičnine - odsvojitev premoženja - uveljavljanje identične terjatve v tožbi in nasprotni tožbi - pobot - obligacijski zahtevek - sojenje v mejah tožbenega zahtevka - litispendenca
Medtem ko neobstoj skupne lastnine zakoncev na premoženju izključuje stvarnopravne zahtevke in kasnejšo fizično delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, pa prenehanje lastninske pravice ni ovira za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem, izraženih v denarju.
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja ali je ta prodan v izvršilnem postopku, spor razvezanih zakoncev ne izgubi pravne narave spornega razmerja, ki ima materialnopravno podlago v prvem odstavku 58. in 59. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Za pravdni stranki ni sporno, da premoženje, ki je predmet tožničinega zahtevka, ni njuno edino skupno premoženje. Čim je temu tako, pa je tožnica v poziciji, ko mora dokazati, da je njen prispevek k celotnemu skupnemu premoženju, ki ga je ustvarila s tožencem, večji od ene polovice.
Izostanek vrednostne opredelitve darila funkcionalnega zemljišča, na katerem sta zakonca sezidala stanovanjsko hišo, ne daje podlage za zahtevek zakonca na vrnitev darila v skladu z določbo 87. člena ZZZDR.
Toženec je za svoj izum pridobil patent pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnico. Premoženjska korist, ki izvira iz patenta, to je med trajanjem zakonske zveze izplačana licenčnina, zato pomeni toženčevo posebno premoženje.
Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otroka - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - kršitev pravice do izjave
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen ZZZDR), ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo - trditveno in dokazno breme - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev revizijskih navedb - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča - zavrnitev listinskih dokazov - prekluzija - revizija zoper sklep - zavrženje predloga za obnovo postopka - obrazložitev razlogov za obnovo postopka
Ne glede na morebitne pomisleke o pravilnosti pretirane strogosti pri uporabi prekluzije zavrnitev listinskih dokazov po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so bili dokazi zavrnjeni še iz drugega dodatnega in pravilnega razloga. Obe nižji sodišči sta namreč že na podlagi toženčeve izpovedbe, ki sta ji v tem delu verjeli, ugotovili, da so njegovi starši pomagali pri gradnji hiše. Dejanske ugotovitve v tej smeri so tako jasne in izvedba dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo (pomoč) sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega niti ni zatrjeval.
Toženčevo stališče, da dokazno breme glede obsega skupnega premoženja nosi tožnica, je sicer pravilno, vendar napačno nadaljuje, da ima dokazno breme tudi glede višine deležev na skupnem premoženju.
Glede na dejstvo, da je toženec v predlogu za obnovo postopka navedel, da je že pri svojem zaslišanju opozarjal, da sta imela tožničina krušna starša omejena sredstva, da sta bila slabega zdravstvenega stanja in potrebna pomoči, da sta kupila stanovanje, ki ga je dejansko plačala tožnica, in da je tožnica z njimi sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in okoliščine v zvezi s tem, kolikor je zanje pač vedel, in glede na ostale konkretne okoliščine zadeve ni dvoma, da bi toženec dokaza lahko predlagal že v prejšnjem postopku. Zakaj tega ni mogel storiti že prej, v predlogu za obnovo postopka ni navedel.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otrok - koristi otroka - skupno starševstvo - stiki z otroki - preživljanje otrok
Tako zakon kot sodna praksa predvidevata skupno starševstvo samo v primeru sporazuma med obema staršema. Za uspešno izpeljavo tega načina varstva in vzgoje je potrebna visoka raven sporazumevanja in usklajevanja med staršema, tako glede vsakodnevnih kot tudi glede pomembnejših dolgoročnih odločitev, povezanih z otrokom.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka - rejništvo - koristi otroka - osebnostne značilnosti staršev - strokovna pomoč - spolna zloraba
Sodišči sta ugotovili, da bi bil odvzem petletne hčerke zanjo absolutno zelo dramatičen in bi torej prisilno iztrganje iz sedanjega okolja pomenilo travmo za vse njeno življenje. Z opisano strokovno pomočjo bo tožnica bolj sposobna nuditi ustrezno vzgojo otroku, sicer realno tveganje, da v kasnejši dobi v času hčerkinega odraščanja ne bo znala ustrezno spodbujati in sprejemati hčerkine oblikujoče se spolne integritete, pa bo zmanjšano.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0011340
ZPP člen 8.ZZZDR člen 12.ZD člen 210.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravilo o ločenem zaslišanju priče - izpodbijanje dokazne ocene
Kršitev pravila o ločenem zaslišanju priče samo po sebi ne pomeni, da se sodna odločba ne bi smela opreti na izpovedbo te priče in da gre za nedovoljen dokaz. To okoliščino je potrebno upoštevati pri dokazni oceni, te pa ni dovoljeno izpodbijati. Za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno, da bi moški in ženska živela nepretrgoma skupaj, še posebej, če so podane objektivne okoliščine.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - spor iz razmerij med starši in otroki
V 27. poglavju ZPP, v katerem je urejen postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, ni določbe, ki bi za te spore drugače uredila vprašanje omejitve postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - spremenjene razmere
Sodišče bi lahko ugodilo zahtevku le v primeru, če bi ugotovilo, da so se od sklenitve sodne poravnave v zadevi P 871/2004-IV do zaključka glavne obravnave v tej zadevi bistveno spremenile razmere, v katerih živi mladoletni J. P.
delitev skupnega premoženja zakoncev - domneva o enakosti deležev - odgovornost za dolgove - pogodba o prodaji nepremičnine - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine - poplačilo davčnega dolga
Ob dejstvu, da predstavlja sporno stanovanje skupno premoženje dolžnice in toženca, nobeden od njiju ni dokazoval, da je prispeval k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju od zakonske presumpcije o enakosti deležev. Zato ni mogoče sprejeti razlage, da velja glede odgovornosti za obveznosti, če je dolžnik samo eden izmed zakoncev, da se upnik lahko poplača iz skupnega premoženja le, če doseže delitev z določitvijo deležev.