ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.ZPP člen 67, 277, 318, 338, 338/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev – posebno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev – zamudna sodba
V nepremičnino, ki je bila posebno premoženje toženca, sta pravdni stranki kot zakonca vlagala toliko (zgradila sta stanovanjsko hišo z garažo), da se je njeno stanje in vrednost v ekonomskem smislu bistveno spremenila. Toženec je bil res lastnik zemljišča, kot izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige, vendar je tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim večjim dohodkom v večjem obsegu prispevala k izboljšanju nepremičnine in povečanju njene vrednosti.
Tožnica s tožbo, s katero je uveljavljala stvarnopravni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ki jo je vložila 5.3.1990, ni mogla pretrgati zastaranja terjatve za denarno nadomestitev vrednosti njenih vlaganj (spričo odpadle podlage) v premoženje, ki vsaj po tožničini vrnitvi podarjenega ji idealnega deleža prvemu tožencu 24.1.1991 tudi zanjo evidentno ni moglo biti skupno v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR, temveč z njenega vidika le tuje.
Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Zato je pravilna zadržanost sodišča v primerih, ko odloča o obstoju izvenzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.
ukinitev preživnine – nekdanja izvenzakonska partnerja – spremenjene razmere – prenehanje pravice do preživnine
Za ukinitev preživnine bi bile relevantne le trditve (z dokazi), da je preživninska upravičenka pridobila premoženje, ali dohodke, ali da je sklenila zakonsko zvezo oziroma, da je nastala nova izvenzakonska skupnost.
odvzem otrok staršem in namestitev v rejniško družino
Zbrana dokumentacija potrjuje sum, da otrokoma v matični družini ni bila nudena potrebna vzgoja in varstvo. Sicer že sum, da sta bila otroka prisotna pri neprimernem ravnanju z drugim otrokom, zahteva ukrepanje centra za socialno delo. Tako je bil utemeljeno izrečen ukrep odvzema otrok staršem.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega dela in sredstev – vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju
Za skupno premoženje zakoncev velja domneva iz drugega odstavka 59. člena ZZZDR. V konkretnem primeru je tožnica že v tožbi pojasnila, da sta pravdni stranki gradili na zemljišču, ki je bilo posebno premoženje toženca in je iz tega razloga na vsem nepremičnem premoženju (tudi na zemljiščih, ki niso predmet revizije in so bile kupljene v času trajanja zakonske zveze), zahtevala delež 4/10. Njenemu zahtevku je bilo ugodeno na podlagi ugotovitev, da je bil prispevek toženca pri pridobitvi (vsega) nepremičnega premoženja večji od tožničinega, vendar izključno v višini vrednosti v fond skupnega premoženja vloženih parc. št. 134/1 in 135/1 k.o. ..., v preostalem pa sta bila prispevka obeh pravdnih strank enakovredna. Vložek posebnega premoženja je imel za posledico sodbo, da solastninski delež toženca presega tožničinega in znaša 6/10 od celote. Dejanske ugotovitve so narekovale prav takšno odločitev, kakršno je sprejelo prvostopenjsko in potrdilo drugostopenjsko sodišče.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0010520
ZOR člen 200.ZZZDR člen 106.URS člen 53, 54. EKČP člen 8.
povrnitev nepremoženjske škode - roditeljska pravica - onemogočanje stikov z otrokom - duševne bolečine zaradi kratenja osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice
Pravica do stikov s svojim otrokom je osebnostna pravica, ki ima utemeljitev v določbi 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za starševsko pravico, ki jo tudi Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (53. in 54. člen). Tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v svojem 8. členu posebej opredeljuje pravico do družinskega življenja.
Poseg v omenjeno pravico do osebnega in družinskega življenja ima, ob ostalih izpolnjenih pogojih za nastanek civilnega odškodninskega delikta, za posledico odškodninsko odgovornost storilca. Gre za pravno priznano škodo, katere dejanski obstoj in obseg pa je stvar dejanskih ugotovitev.
DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010731
ZZZDR člen 12, 51, 59.SZ člen 117.ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje - privatizacija stanovanja – pravica do odkupa stanovanja - načelo kontradiktornosti – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da v razmerju med zakoncema oziroma izvenzakonskima partnerjema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja po 117. členu SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - pravno mnenje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, zato ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja in določitev različnih deležev na posameznih predmetih praviloma ni mogoča.
ZZZDR člen 106. ZZZDr-C člen 39, 39/1.ZUstS člen 44.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred CSD, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
ZZZDR člen 59, 59/1, 61.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - odplačilo posojila - aktiva in pasiva premoženja
Resda se vsi zahtevki tičejo premoženjskih razmerij zakoncev po razvezi zakonske zveze, vendar pa niti njihova dejanska podlaga niti pravna podlaga nista enaki. Tako se eden od zahtevkov tiče ugotovitve deležev na nepremičnini in izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine in temelji na določbi drugega odstavka 59. člena ZZZDR, drugi zahtevki pa so obligacijski - denarni. Zato se vrednost spornega predmeta, ki je odločilna za presojo dovoljenosti revizije, določi po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti posameznega zahtevka.
Neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in logično je, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja, saj je le presežek - aktiva lahko predmet delitve med zakoncema.
Revizijski očitek, da sodišče ni prisodilo preživnine drugi toženki ne more vplivati na revizijsko usodo odločitve o tožnikovem očetovstvu. Sodišče v primeru, da ugodi zahtevku za ugotovitev očetovstva, sicer res lahko odloči o preživljanju otroka tudi brez ustreznega zahtevka, vendar tega ni dolžno storiti. Izostanek odločitve o preživnini tudi ne more vplivati na usodo sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za ugotovitev očetovstva.
Zaradi uveljavitve koristi otrok je zakonodajalec v številnih družinskih zadevah, v katerih so v ospredju koristi otrok, predpisal tesno sodelovanju med sedaj pristojnimi sodišči za urejanje te problematike s centri za socialno delo. Takšno sodelovanje je potrebno tudi tedaj, če stranka zahteva, naj se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o stikih z otrokom.
ZZZDR člen 87, 123, 129.ZPP člen 217. Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah člen 1.
ugotovitev očetovstva - izvedba dokaza v tujini - izvedba analize DNA - procesna neaktivnost strank - preživnina
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti, zato sodišče v konkretnem primeru ni bilo zavezano izvesti dokaza z genetsko preiskavo. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je bilo sodišče kljub dejstvu, da predujem ni bil založen, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (Ur. l. EU, L 174, 27.6.2001, str. P. 0001-0024) dolžno opraviti DNA analizo na Švedskem, kot je to zahteval toženec. Kdaj bo sodišče države članice EU izvedlo dokaz v drugi državi članici, se v skladu z določilom 1. člena citirane uredbe presoja v skladu s pravom te države. Uredba o pridobivanju dokazov določa le poenoten sistem pridobivanja dokazov v tujini za vse države članice in uveljavlja neposredno komunikacijo sodišč brez posredovanja ministrstev, pristojnih za pravosodje. V konkretnem primeru je tako treba izhajati iz določila 217. člena ZPP.
skrbništvo – določitev skrbnika za poseben primer – lastnost stranke v postopku
Položaj stranke v postopku za postavitev skrbnika za poseben primer gre le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo in osebi, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe v tem postopku ne morejo varovati svojih pravic in pravnih koristi, saj se o njih ne odloča.
revizija - povračilo sorazmernega dela preživninskih izdatkov - verzija - preživninski zavezanec - preživljanje polnoletnega otroka - pravno mnenje
Stranki sta se sicer sporazumeli, da vsak od staršev prevzame v varstvo in vzgojo enega otroka, s čimer odpadejo preživninski zahtevki. Tudi ob takem sporazumu strank bi morala biti preživnina za vsakega mladoletnega otroka v navedeni sodbi določena. Ker pa ta ne vsebuje preživninskega izreka, je pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da s sodbo preživninska obveznost ni bila določena. Zato ni ovire za preživninski verzijski zahtevek enega roditelja do drugega za obdobje otrokove mladoletnosti.
Za obdobje polnoletnosti otroka, ki se redno šola, lahko roditelj, pri katerem otrok živi, zahteva od drugega roditelja povračilo sorazmernega dela izdatkov, ki jih je imel za preživljanje otroka.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - darila
Pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vendar pa to glede na vsak konkretni primer velja le do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno.
ZZZDR člen 78.ZPP člen 339, 339/2-14, 408, 410.URS člen 56.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - varstvo koristi otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med dokazi - preiskovalno načelo - neformalni razgovor z otrokom
Nasprotje med dokazi ne pomeni nasprotja, kot ga opredeljuje 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Če je eden od dokazov ali več dokazov v nasprotju z drugim(i), je stvar dokazne ocene sodišča, ali bo dejstvo, katerega (ne)obstoj sta stranki dokazovali s temi dokazi, štelo za dokazano ali ne. V delih, ko revizija poudarja nasprotja med podanimi izvedenskimi mnenji in sodiščema očita omenjeno procesno kršitev, torej dejansko izpodbija njuno dokazno oceno.
Preiskovalno načelo v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase in za svoje pravice in interese (408. člen ZPP), s čimer se zagotavlja tudi posebno varstvo in skrb otrok (56. člen Ustave RS). Ob dejanskih ugotovitvah, da deklici nista izjavili, pri kom od staršev želita ostati po razpadu njune življenjske skupnosti, da sta zelo navezani druga na drugo (zaradi česar njuno razdvajanje ne bi bilo v njuno korist), da pri nobenem od staršev niso materialni pogoji bistveno ugodnejši, da sta oba starša primerna za vzgojo in varstvo otrok, da se starša nista sposobna dogovoriti za skupno vzgojo in varstvo, da pa je mati v osebnostnem smislu vendarle zrelejša in samostojnejša osebnost, ki bo deklicama nudila trdnejšo oporo pri njunem razvoju in ima enako topel odnos do obeh deklic, medtem ko je oče očitno bolj naklonjen starejši hčerki, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da bodo njune koristi zagotovljene v večji meri, če bosta dodeljeni v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa bosta ohranili pogoste stike.
ZPP člen 254, 339, 339/2-8, 339/2-14.ZZZDR člen 5a, 105, 129.
izvedensko mnenje - vzgoja in varstvo otroka - višina preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - varstvo koristi otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Nobenega dvoma ni bilo o tem, da sta oba starša primerna in sposobna za varstvo in vzgojo. Če bi bila zatrjevana in ugotovljena neprimernost oziroma manjša ali večja primernost enega od staršev kot pravno odločilno dejstvo, tako da bi odločitev temeljila na tem dejstvu in ne (kot je primer tu) na okoliščinah na strani otroka, bi tožnik od izvedenke upravičeno zahteval dodatno pojasnilo. V konkretnem primeru pa toženec ni imel ustreznega (upravičenega) interesa izvrševati svojo pravico do izjave na način, da je zahteval od izvedenke konkretna izvedenkina vprašanja in tožničine odgovore nanje. Prav tako toženec ni izkazal kakršnegakoli dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja. Ni splošnega pravila, da bi strankam moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh pogovorih in vpogled v vsa vprašanja in odgovore, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje. Zato ne gre za kršitev procesnega jamstva, če toženec v opisanih okoliščinah ni imel vpogleda v izvedenkina vprašanja in odgovore.
Načelo kontinuitete vzgoje in varstva, na katerega se sklicuje toženec, je pomembno pri odločanju o varstvu in vzgoji otroka, vendar ga ni mogoče razlagati tako ozko, da bi otroka brez presoje vseh okoliščin neke družinske situacije vedno zaupali tistemu od staršev, ki bo še naprej živel v okolju, kjer sta partnerja živela pred razpadom njune zunajzakonske skupnosti. Ne v zakonu ne v sodni praksi ni podlage za določanje preživnine premo sorazmerno s trajanjem stikov otroka s staršem. Tudi če otrok s staršem nima nobenih stikov (ker ti niso otroku v korist ali iz kakšnega drugega razloga), slednji ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka (glej 125. člena ZZZDR). Prav tako določeni stroški, ki jih ima tožnica, niso odvisni od časa, ki ga otrok preživi pri njej (obleka, obutev, igrače, zdravila).