razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - ureditev stikov - koristi otroka
Napačno je revizijsko stališče, da bi se morali stiki izvajati tako, da bi otrok prišel k očetu in ne obratno. Ker je treba pri urejanju stikov upoštevati predvsem korist otroka, je logično, da pride toženec po njega in ne obratno (ko bi moral otrok iskati očeta - in ga ob morebitni zadržanosti ali zamudi čakati). Tu ne gre za favoriziranje mater, kot očita revident, pač pa za favoriziranje otroka.
izvedenec - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - neformalni razgovor z otrokom
Po prepričanju revizijskega sodišča je izvedenec klinično psihološke stroke kot strokovno usposobljena oseba primernejši za ugotavljanje želja in nagibov še niti sedemletnega otroka kot pa sodišče, ki s takim znanjem (praviloma) ne razpolaga, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v otrokovo korist, ko tedaj šest in pol - letnega otroka ni vabilo na neformalni razgovor, pač pa je otrokovo mnenje obravnavalo v okviru ugotovitev in zaključkov izvedenca. S tem je bila tudi otroku zagotovljena možnost vplivati na odločitev sodišča. V nasprotju s koristmi otroka bi bilo, če bi se ga še dodatno obremenjevalo, utrujalo in izpostavljalo še bolj, kot ga je izpostavila že sama razveza pravdnih strank, njuna dejanska ločitev in njuni skrhani odnosi. Prav tako ni v korist otroka izpostavljanje psihičnim pritiskom in občutkom, da s svojimi izjavami neposredno vpliva na to, komu ga bo sodišče dodelilo. Zagotavljanje otrokove koristi je temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka in velja tako za starše kot tudi za sodišče, upoštevati pa jo je potrebno v vseh primerih, v katerih je otrok udeležen, ne glede na to, ali je v normi, ki razmerje ureja, to izrecno poudarjeno ali ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstop od sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze v primeru smrti enega zakonca - umik predloga
Do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V primeru pa ko je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala, umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.
ZZZDR člen 180, 180/3, 185, 185/1.ZPP člen 78, 98, 112.
skrbništvo nad mladoletno osebo - pooblastilo skrbnika za vložitev tožbe - odobritev procesnega dejanja s strani centra za socialno delo - zavrženje tožbe
Skrbništvo ima med drugim tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb (v tem primeru otroka), ki so pod skrbništvom (tretji odstavek 180. člena ZZZDR). Po določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. Iz določb ZZZDR, ki se nanašajo na skrbništvo in na vlogo Centra za socialno delo pri postavljanju skrbnika, nedvomno izhaja poudarjena kontrolna funkcija, ki jo Center za socialno delo opravlja. Ker ima Center za socialno delo, ki ima po omenjeni določbi prvega odstavka 185. člena ZZZDR celo pravico, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ni sprejemljiva toga razlaga. po kateri ne bi smel sam odobriti vložitve tožbe zaradi varovanja otrokovih premoženjskih koristi, posebej v obravnavanem primeru, ko skrbnica ni pravočasno podpisala pooblastila odvetniku.
delitev skupnega premoženja - pojem dela v zakonski zvezi - ugodnost privatizacijskega odkupa stanovanja
Upoštevati je treba celoto skupnega premoženja, za katerega načeloma velja enovit pristop. V tej zadevi sta se tako tožnik kot toženka strinjala, da je njun delež na skupnem premičnem premoženju iz tožbenega in tudi nasprotnega tožbenega zahtevka enak. Ustaljeno sodišče sodne prakse je, da ugodnosti privatizacijskega nakupa po prejšnjem SZ ni mogoče šteti v korist samo enega od zakoncev, pač pa obeh. Prav na teh ugodnostih pa temelji tožničina teza, da hiša ni skupno premoženje, ker je bila kupnina zanjo in tudi nizka kupnina za stanovanje pokrita s kupnino naslednjega kupca stanovanja. Tako izhodišče je zmotno, saj tudi sestava same finančne konstrukcije in njena izvedba pomeni eno od različnih oblik aktivnosti zakonca pri pridobivanju premoženja v času trajanja zakonske zveze.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - sklepanje pravnih poslov med izvenzakonskima partnerjema - posojilo - kogentne norme ZZZDR - skupno in posebno premoženje
Sklepanje pravnih poslov med zakoncema (in torej tudi med konkretnima pravdnima strankama) načeloma sicer res ne pozna omejitev, vendar pa je pri tem treba upoštevati kogentne določbe ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci in pravni naravi skupnega premoženja.
razmerja med starši in otroki - časovne meje pravnomočnosti - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Toženkina trditev, da si bo morala najti najemno stanovanje in zanj plačevati najemnino, v tem postopku ni pravno pomembna. Gre namreč za predvidevanja, na podlagi katerih ni mogoče prepričljivo sklepati niti, kdaj se bo toženka odselila, niti kakšni stroški bodo s tem povezani. Če bo do spremembe okoliščin, na podlagi katerih je sedaj določena preživnina, res prišlo, bo to lahko kvečjemu podlaga za spremembo sedaj določene preživnine (132. člen ZZZDR).
Na odločitev o višini preživninske obveznosti ne morejo vplivati medsebojna ravnanja staršev glede plačevanja stroškov za telefon, elektriko in podobno.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost – pogoji za dedovanje – obstoj ekonomske skupnosti
Tožnica je ohranila dom in bivanjsko samostojnost v svojem stanovanju, čeprav s preselitvijo k očetu tožencev ne bi izgubila nepremičnine ali utrpela kakršnegakoli ekonomskega prikrajšanja (temveč kvečjemu nasprotno), enako pa je veljalo obratno tudi za očeta tožencev – kar posledično nujno izključuje tudi obstoj z načinom bivanja povezanih elementov ekonomske skupnosti, medtem ko kakšni drugi pravno relevantni elementi za njeno morebitno vzpostavitev niso bili ugotovljeni.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskih zavezancev
Da ni mogoče pritrditi revizijskemu očitku o neustrezni porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca, pokaže že preprosta proporcionalna primerjava deležev njunih prispevkov k pokritju v pravnomočni sodbi denarno ovrednotenih potreb otroka glede na njune redne denarne mesečne prejemke.
Navzlic tesni, dolgotrajni in tudi intimni zvezi, življenjske zveze v konkretnem primeru ni mogoče subsumirati pod pravni standard zunajzakonske skupnosti.
Čeprav tožnik pri nakupu stanovanja ni neposredno sodeloval, je materialnopravno pravilna presoja pritožbenega sodišča, da stanovanje spada v skupno premoženje zato, ker kupnina ni bila plačana iz posebnega toženkinega premoženja, temveč s skupnim denarjem pravdnih strank. Pravilna je tudi zato, ker je tožnik vsaj delno sodeloval pri pokrivanju drugih družinskih potreb.
Vse okoliščine, ki jih toženka v reviziji poudarjeno prikazuje kot pravno pomembne dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, bi lahko imele svoj vpliv le, če bi katera od strank uveljavljala večji delež na skupnem premoženju, ne vplivajo pa na osnovno ugotovitev, ali stanovanje sploh spada v njuno skupno premoženje.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - višina preživnine - otrokovo delo prek študentskega servisa
Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu mogoči šolanje, torej da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), bi to izničilo namen preživnine (ogrozilo bi uspešen zaključek šolanja).
obnova postopka - nov dokaz - ugotovitve očetovstva - očetovstvo ugotovljeno s pomočjo DNK analize
Postopek ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je povsem specifičen dokazni postopek, saj je v njem z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica (to je očetovstvo osebe, katere vzorci so analizirani). Zanesljivost te znanstvene metode pa je, kot rečeno, izjemna, največja možna in tako onkraj razumnega dvoma. Revidentovo laično in neargumentirano zoperstavljanje znanosti je tako neresno. Odločitev nižjih sodišč, da dokaz z izvedencem antropologom ne bi mogel privesti do za toženca ugodnejše rešitve, pa pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09632
ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 377.ZZZDR člen 133.ZOR člen 371, 373, 373/3, 381, 381-2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje - zadržanje zastaranja
Ker se pri opredelitvi revizijsko sporne vrednosti upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev, tožničina revizija proti zavrnitvi njene pritožbe ni dovoljena.
Čeprav je izvor tožničine verzijske terjatve v obravnavani zadevi res otrokova preživninska terjatev, pa gre samo za to povezavo, medtem ko sta upnika preživninske in verzijske terjatve različna, različna pa je tudi pravna narava in lahko tudi dejanski obseg terjatve. Tožnica in toženec nista v takem razmerju, da bi obstajali razlogi za zadržanje zastaranja, zakon pa tudi ne določa, da pravica do verzije ne zastara. Zato se tožnica neutemeljeno zavzema za analogno uporabo navedenih zakonskih določb.
ZPP člen 5, 236, 408, 408/1, 408/3.ZZZDR člen 5a, 5a/1.URS člen 22.
zavrnitev dokaznega predloga - naslov priče - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preiskovalno načelo - vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev mladoletnega otroka - pravica do izvedbe dokazov - substanciranje
Eden od upravičenih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče je nepopolnost podatkov, ki so potrebni za njeno identifikacijo in vročitev vabila.
preživljanje razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - bistveno spremenjen premoženjski položaj - nepremično premoženje zakonca
Samo dejstvo, da so dohodki enega od razvezanih zakoncev višji od dohodkov drugega zakonca, še ne utemeljuje preživninske podlage. Ob dejstvu, da se je toženka zmožna sama preskrbeti ter da ima poleg tega še stanovanje, preživninski temelj ni podan.
Ker iz določbe 62. člena ZZZDR namen stroge obličnosti ni jasno razviden, neupoštevanje predpisane oblike ne more imeti kake druge (milejše) sankcije kot ničnost.