preživljanje razvezanega zakonca - tožba za preživnino - nepreskrbljenost zakonca - retroaktivna uporaba zakona
Novelirani 81.a člena ZZZDR ima enako vsebino, kakršno je imel prejšnji 81. člen ZZZDR po razlagi sodne prakse, zato prisoja preživnine na podlagi posebne tožbe po 81.a členu ZZZDR ne pomeni retroaktivne uporabe zakona.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - neformalni razgovor z otrokom
Pravilo prvega odstavka 410. člena ZPP je zaradi življenjske občutljivosti vsebinsko prožno (odprto). Sodišču omogoča, da se z vso oblastno avtoriteto prilagaja konkretnemu življenjskemu (družinskemu)položaju, ne da bi ga pri tem ovirala procesna pravila s svojo siceršnjo striktnostjo.
preživljanje razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard -
Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Bodoči tožničin premoženjski položaj je negotov, zaradi česar je podlaga za prisojo simbolične preživnine v celoti podana.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodišča
Revizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema.
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba natančno razčlenjevati prav vseh drobnih stroškov, ter da ni nič narobe, če je katerega od tožničinih manjših stroškov zanemarilo. Matematično natančna ugotovitev preživninskih potreb namreč že po naravi stvari ni mogoča. O tem (dejanskem) vprašanju lahko sodišče bolj ali manj (odvisno pač od konkretnega primera) odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP).
premoženjska razmerja razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za razvezanega zakonca - nezaposlenost zakonca
Dejanske ugotovitve, da je tožnica opustila zaposlitev v soglasju s tožencem, da sta imela nato razdeljene družinske obveznosti in da je tožnica ob razdoru med zakoncem začela (neuspešno) iskati zaposlitev, utemeljuje zaključek, da je tožnica nezaposlena brez svoje krivde.
ZZZDR člen 51.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 371, 378.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino - dokazno breme
Če sta sodišči vrednost vložka v premoženje upoštevali z učinkom kvantitativno enakega (ekvivalentnega) povečanja vrednosti premoženja, ni v takem sklepanju nobene (nujno vsebovane) napake, saj vlaganj brez ustreznega povečanja vrednosti (torej brez ekonomskih učinkov) ne bi bilo mogoče razumsko opravičiti. Breme dokazovanja za nasprotno nosi toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09600
ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 339, 339/1, 339/2-6.ZZZDR člen 5a, 5a/1, 6, 88, 90, 90/1.URS člen 56. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.ZMatR člen 20, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - prisilni predpis - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva - priznanje dano v zmoti - sodna poravnava o danem priznanju očetovstva - razpolaganje s tožbenim zahtevkov - sprememba in izbris že vpisanih dejstev v matični knjigi - osebno stanje - načelo največje koristi otroka
Zakonske določbe o predpisani obliki izjav za vpis in tudi spremembo vpisa o že danem priznanju očetovstva so kogentne narave. Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s preklicem, spremembami izjav in podobno. V pravdi, v kateri se uveljavlja neveljavnost priznanega očetovstva zaradi zmote, pa pomeni sklenitev sodne poravnave prav to: umik veljavno danega in v matičnem registru že vpisanega priznanja tožnikovega očetovstva in umik materinega soglasja k priznanju. Ali z drugimi besedami: tega, česar pravdni stranki zaradi prisilnega predpisa nista mogli doseči pri matičnem organu z umikom priznanja in umikom soglasja, sta z lastnimi procesnimi razpolaganji dosegli v pravdi s sklenitvijo sodne poravnave, ki jo je sodišče z zapisom poravnave tudi odobrilo. Ker gre za nedovoljeno procesno razpolaganje strank, ki je v nasprotju s prisilnim predpisom tretjega odstavka 20. člena ZMatR oziroma ga je obšlo, sodišče take sodne poravnave ne bi smelo odobriti.
Tožnik je v konkretni pravdi uveljavljal zgolj tiste razloge za znižanje preživnine, ki jih je že skušal uveljaviti v pravdi, zaključeni s sodno poravnavo. Nov (drugačen) zahtevek za znižanje preživnine je oprl na nastale spremenjene okoliščine, glede katerih se je s poravnavo zavezal, da jih proti tožencu ne bo uveljavljal. Takšen tožbeni zahtevek pa je, zaradi pravnih učinkov sodne poravnave, neutemeljen.
razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otroka
Toženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu.
Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.
razlogi za revizijo - opredelitev razlogov - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah tistih revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, ter glede pravilne uporabe materialnega prava.
ZPP člen 181, 181/3, 186, 314, 315.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2.
delna sodba - vmesna sodba - vmesni ugotovitveni zahtevek - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - ekonomska skupnost - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost
V tej zadevi gre za vmesni ugotovitveni zahtevek o obstoju izvenzakonske skupnosti, zato je procesna situacija drugačna kot v zadevah, v katerih se je sodna praksa izrekla proti uveljavljanju samostojnega ugotovitvenega zahtevka o obstoju izvenzakonske skupnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno označilo svojo odločbo kot delno sodbo, saj gre za odločitev o delu tožbenega zahtevka, pa čeprav je ta del označen kot vmesni ugotovitveni zahtevek. Vsebuje namreč odločitev o predhodnem vprašanju, ki pa še ne rešuje celotne podlage tožbenega zahtevka, kot jo na primer rešuje vmesna ugotovitvena sodba.
Skupnost pravdnih strank je trajala celih osem let in že zato o pomanjkanju toženčeve svobodne volje živeti v njej ni mogoče govoriti. Ko toženec poudarja pomanjkanje svoje volje živeti v izvenzakonski skupnosti s tožnico, dejansko nasprotuje pravnim posledicam take skupnosti. Pravne posledice skupnega življenja v izvenzakonski skupnosti pa niso odvisne od njegove volje.
Pomanjkanje njegove čustvene navezanosti na tožnico, pri katerem toženec vztraja še v reviziji, samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Medsebojna čustvena navezanost ni nujen pogoj za izpolnitev tega pravnega standarda. Tako v izvenzakonski skupnosti kot v zakonski zvezi se čustvena navezanost partnerjev z leti spreminja: upada ali raste ali pa sčasoma preneha oziroma je sploh ni, pa izvenzakonska skupnost, tako kot zakonska zveza, zaradi drugih interesov partnerjev traja še naprej. To je že zaradi poteka časa človeško, razumljivo in sprejemljivo. Pravdni stranki sta pred začetkom izvenzakonske skupnosti živeli v zakonski zvezi več kot dvajset let.
dokazovanje - izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca - kopičenje izvedenskih mnenj - vzgoja in varstvo otok dodelitev otroka - ureditev pravice do stikov z otrokom - prilaganje stikov naravi življenja
Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke (tj. izvedenca, ki sodišču z vidika primerljive strokovne usposobljenosti posreduje odgovore na ista strokovna vprašanja), mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Prilagajanje stikov naravi življenja pa je eden izmed materialnopravnih dejavnikov, ki ga je pri ureditvi pravice do stikov treba upoštevati.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživljanca - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predmet revizijskega preizkusa
Določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok.
Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi.
Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine.
ZPP člen 339, 339/2, 354, 354/2, 408, 408/2, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - vezanost na tožbeni zahtevek - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
Če je pritožbeno sodišče navedlo, da "bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem ni logično, zakaj sodbe ni v celoti razveljavilo - se pravi glede celotnega skupnega premoženja - (tudi glede kupnine od prodaje stanovanja). Ker se v tem delu razlogi izpodbijane sodbe logično ne izidejo, je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica, zaradi bolezni nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, zato ima pravico do preživnine, vendar pa je del sredstev za svoje preživljanje sposobna zagotoviti tudi sama.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010589
ZZZDR člen 51, 51/2. ZTLR člen 21.
solastninska pravica na stanovanju - pridobitev stanovanjske pravice – prispevek k pridobitvi skupnega premoženja – vlaganja v nepremičnino – stvarnopravne posledice vlaganj
Po tožniku zatrjevan prispevek k pridobitvi toženkine stanovanjske pravice (s priskrbitvijo dveh lažnih potrdil in s podkupovanjem) bi utegnil biti upošteven le v morebitnem kazenskem postopku zoper njega, zanesljivo pa to ne more biti upošteven prispevek k pridobitvi skupnega premoženja v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR.
Vlaganja, ki niti po trditvah tožnika niso privedla do stvaritve nove stvari ali novega dela prejšnje stvari ne morejo imeti stvarnopravnih posledic v pomenu določbe 21. in naslednjih členov tedaj veljavnega ZTLR.
Toženec se je do doktrinarne trditve izvedenca, da stiki v zaporu niso primerni, torej opredelil. Z očitkom, da izvedenec ni upošteval tega, da so v zaporu posebni prostori za obiske in da je tam tudi posebna socialna služba, pa je odprl pot nadaljnji procesni obravnavi spornega vprašanja. V skladu z pravilom o tem, kdaj je treba izvedenca tudi zaslišati na obravnavi, bi torej sodišče prve stopnje moralo izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter strankam omogočiti, da mu zastavljajo vprašanja in terjajo pojasnila. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP.