Čeprav tožnik pri nakupu stanovanja ni neposredno sodeloval, je materialnopravno pravilna presoja pritožbenega sodišča, da stanovanje spada v skupno premoženje zato, ker kupnina ni bila plačana iz posebnega toženkinega premoženja, temveč s skupnim denarjem pravdnih strank. Pravilna je tudi zato, ker je tožnik vsaj delno sodeloval pri pokrivanju drugih družinskih potreb.
Vse okoliščine, ki jih toženka v reviziji poudarjeno prikazuje kot pravno pomembne dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, bi lahko imele svoj vpliv le, če bi katera od strank uveljavljala večji delež na skupnem premoženju, ne vplivajo pa na osnovno ugotovitev, ali stanovanje sploh spada v njuno skupno premoženje.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - višina preživnine - otrokovo delo prek študentskega servisa
Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu mogoči šolanje, torej da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), bi to izničilo namen preživnine (ogrozilo bi uspešen zaključek šolanja).
obnova postopka - nov dokaz - ugotovitve očetovstva - očetovstvo ugotovljeno s pomočjo DNK analize
Postopek ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je povsem specifičen dokazni postopek, saj je v njem z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica (to je očetovstvo osebe, katere vzorci so analizirani). Zanesljivost te znanstvene metode pa je, kot rečeno, izjemna, največja možna in tako onkraj razumnega dvoma. Revidentovo laično in neargumentirano zoperstavljanje znanosti je tako neresno. Odločitev nižjih sodišč, da dokaz z izvedencem antropologom ne bi mogel privesti do za toženca ugodnejše rešitve, pa pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09632
ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 377.ZZZDR člen 133.ZOR člen 371, 373, 373/3, 381, 381-2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje - zadržanje zastaranja
Ker se pri opredelitvi revizijsko sporne vrednosti upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev, tožničina revizija proti zavrnitvi njene pritožbe ni dovoljena.
Čeprav je izvor tožničine verzijske terjatve v obravnavani zadevi res otrokova preživninska terjatev, pa gre samo za to povezavo, medtem ko sta upnika preživninske in verzijske terjatve različna, različna pa je tudi pravna narava in lahko tudi dejanski obseg terjatve. Tožnica in toženec nista v takem razmerju, da bi obstajali razlogi za zadržanje zastaranja, zakon pa tudi ne določa, da pravica do verzije ne zastara. Zato se tožnica neutemeljeno zavzema za analogno uporabo navedenih zakonskih določb.
ZPP člen 5, 236, 408, 408/1, 408/3.ZZZDR člen 5a, 5a/1.URS člen 22.
zavrnitev dokaznega predloga - naslov priče - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preiskovalno načelo - vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev mladoletnega otroka - pravica do izvedbe dokazov - substanciranje
Eden od upravičenih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče je nepopolnost podatkov, ki so potrebni za njeno identifikacijo in vročitev vabila.
preživljanje razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - bistveno spremenjen premoženjski položaj - nepremično premoženje zakonca
Samo dejstvo, da so dohodki enega od razvezanih zakoncev višji od dohodkov drugega zakonca, še ne utemeljuje preživninske podlage. Ob dejstvu, da se je toženka zmožna sama preskrbeti ter da ima poleg tega še stanovanje, preživninski temelj ni podan.
Ker iz določbe 62. člena ZZZDR namen stroge obličnosti ni jasno razviden, neupoštevanje predpisane oblike ne more imeti kake druge (milejše) sankcije kot ničnost.
preživljanje razvezanega zakonca - tožba za preživnino - nepreskrbljenost zakonca - retroaktivna uporaba zakona
Novelirani 81.a člena ZZZDR ima enako vsebino, kakršno je imel prejšnji 81. člen ZZZDR po razlagi sodne prakse, zato prisoja preživnine na podlagi posebne tožbe po 81.a členu ZZZDR ne pomeni retroaktivne uporabe zakona.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - neformalni razgovor z otrokom
Pravilo prvega odstavka 410. člena ZPP je zaradi življenjske občutljivosti vsebinsko prožno (odprto). Sodišču omogoča, da se z vso oblastno avtoriteto prilagaja konkretnemu življenjskemu (družinskemu)položaju, ne da bi ga pri tem ovirala procesna pravila s svojo siceršnjo striktnostjo.
preživljanje razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard -
Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Bodoči tožničin premoženjski položaj je negotov, zaradi česar je podlaga za prisojo simbolične preživnine v celoti podana.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodišča
Revizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema.
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba natančno razčlenjevati prav vseh drobnih stroškov, ter da ni nič narobe, če je katerega od tožničinih manjših stroškov zanemarilo. Matematično natančna ugotovitev preživninskih potreb namreč že po naravi stvari ni mogoča. O tem (dejanskem) vprašanju lahko sodišče bolj ali manj (odvisno pač od konkretnega primera) odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP).
premoženjska razmerja razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za razvezanega zakonca - nezaposlenost zakonca
Dejanske ugotovitve, da je tožnica opustila zaposlitev v soglasju s tožencem, da sta imela nato razdeljene družinske obveznosti in da je tožnica ob razdoru med zakoncem začela (neuspešno) iskati zaposlitev, utemeljuje zaključek, da je tožnica nezaposlena brez svoje krivde.
ZZZDR člen 51.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 371, 378.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino - dokazno breme
Če sta sodišči vrednost vložka v premoženje upoštevali z učinkom kvantitativno enakega (ekvivalentnega) povečanja vrednosti premoženja, ni v takem sklepanju nobene (nujno vsebovane) napake, saj vlaganj brez ustreznega povečanja vrednosti (torej brez ekonomskih učinkov) ne bi bilo mogoče razumsko opravičiti. Breme dokazovanja za nasprotno nosi toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09600
ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 339, 339/1, 339/2-6.ZZZDR člen 5a, 5a/1, 6, 88, 90, 90/1.URS člen 56. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.ZMatR člen 20, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - prisilni predpis - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva - priznanje dano v zmoti - sodna poravnava o danem priznanju očetovstva - razpolaganje s tožbenim zahtevkov - sprememba in izbris že vpisanih dejstev v matični knjigi - osebno stanje - načelo največje koristi otroka
Zakonske določbe o predpisani obliki izjav za vpis in tudi spremembo vpisa o že danem priznanju očetovstva so kogentne narave. Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s preklicem, spremembami izjav in podobno. V pravdi, v kateri se uveljavlja neveljavnost priznanega očetovstva zaradi zmote, pa pomeni sklenitev sodne poravnave prav to: umik veljavno danega in v matičnem registru že vpisanega priznanja tožnikovega očetovstva in umik materinega soglasja k priznanju. Ali z drugimi besedami: tega, česar pravdni stranki zaradi prisilnega predpisa nista mogli doseči pri matičnem organu z umikom priznanja in umikom soglasja, sta z lastnimi procesnimi razpolaganji dosegli v pravdi s sklenitvijo sodne poravnave, ki jo je sodišče z zapisom poravnave tudi odobrilo. Ker gre za nedovoljeno procesno razpolaganje strank, ki je v nasprotju s prisilnim predpisom tretjega odstavka 20. člena ZMatR oziroma ga je obšlo, sodišče take sodne poravnave ne bi smelo odobriti.
Tožnik je v konkretni pravdi uveljavljal zgolj tiste razloge za znižanje preživnine, ki jih je že skušal uveljaviti v pravdi, zaključeni s sodno poravnavo. Nov (drugačen) zahtevek za znižanje preživnine je oprl na nastale spremenjene okoliščine, glede katerih se je s poravnavo zavezal, da jih proti tožencu ne bo uveljavljal. Takšen tožbeni zahtevek pa je, zaradi pravnih učinkov sodne poravnave, neutemeljen.
ZPP člen 181, 181/3, 186, 314, 315.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2.
delna sodba - vmesna sodba - vmesni ugotovitveni zahtevek - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - ekonomska skupnost - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost
V tej zadevi gre za vmesni ugotovitveni zahtevek o obstoju izvenzakonske skupnosti, zato je procesna situacija drugačna kot v zadevah, v katerih se je sodna praksa izrekla proti uveljavljanju samostojnega ugotovitvenega zahtevka o obstoju izvenzakonske skupnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno označilo svojo odločbo kot delno sodbo, saj gre za odločitev o delu tožbenega zahtevka, pa čeprav je ta del označen kot vmesni ugotovitveni zahtevek. Vsebuje namreč odločitev o predhodnem vprašanju, ki pa še ne rešuje celotne podlage tožbenega zahtevka, kot jo na primer rešuje vmesna ugotovitvena sodba.
Skupnost pravdnih strank je trajala celih osem let in že zato o pomanjkanju toženčeve svobodne volje živeti v njej ni mogoče govoriti. Ko toženec poudarja pomanjkanje svoje volje živeti v izvenzakonski skupnosti s tožnico, dejansko nasprotuje pravnim posledicam take skupnosti. Pravne posledice skupnega življenja v izvenzakonski skupnosti pa niso odvisne od njegove volje.
Pomanjkanje njegove čustvene navezanosti na tožnico, pri katerem toženec vztraja še v reviziji, samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Medsebojna čustvena navezanost ni nujen pogoj za izpolnitev tega pravnega standarda. Tako v izvenzakonski skupnosti kot v zakonski zvezi se čustvena navezanost partnerjev z leti spreminja: upada ali raste ali pa sčasoma preneha oziroma je sploh ni, pa izvenzakonska skupnost, tako kot zakonska zveza, zaradi drugih interesov partnerjev traja še naprej. To je že zaradi poteka časa človeško, razumljivo in sprejemljivo. Pravdni stranki sta pred začetkom izvenzakonske skupnosti živeli v zakonski zvezi več kot dvajset let.
dokazovanje - izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca - kopičenje izvedenskih mnenj - vzgoja in varstvo otok dodelitev otroka - ureditev pravice do stikov z otrokom - prilaganje stikov naravi življenja
Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke (tj. izvedenca, ki sodišču z vidika primerljive strokovne usposobljenosti posreduje odgovore na ista strokovna vprašanja), mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Prilagajanje stikov naravi življenja pa je eden izmed materialnopravnih dejavnikov, ki ga je pri ureditvi pravice do stikov treba upoštevati.
razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otroka
Toženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu.
Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.
razlogi za revizijo - opredelitev razlogov - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah tistih revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, ter glede pravilne uporabe materialnega prava.