vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi - pravica do ustaljenega okolja - višina preživnine - stiki z otrokom
Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop teh koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev - odplačevanje posojila za nepremičnino - dovoljenost revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
V skupno premoženje zakoncev spada tudi stanovanje, za katerega je tožnik sam odplačal del kredita po razvezi zakonske zveze.
Spor o deležih na skupnem premoženju, obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak je celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.
preživljanje polnoletnih otrok - postopek za oceno ustavnosti določbe ZZZDR-C - prekinitev postopka - razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča
Ker je revizijsko sodišče mnenja, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je začelo postopek za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem. To bi sicer narekovalo prekinitev postopka (156. člen URS). Vendar ima po 144. členu ZUstS morebitna razveljavitev protiustavnega zakona učinek za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati samo, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V tej procesni situaciji je zato mogoče zagotoviti dela zakona na odločitev v konkretni zadevi samo tako, da se zadeva vrne v fazo pred pravnomočnostjo. To pa je mogoče doseči le z razveljavitvijo izpodbijane sodbe.
preživljanje izvenzakonskega partnerja - višina preživnine zmožnost preživninskega upravičenca za zaslužek z občasnim delom - vpliv dosojene preživnine na višino socialne denarne pomoči - časovne meje pravnomočnosti - presoja izvedenskega mnenja - zmotna uporaba materialnega prava
Razlogi pritožbenega sodišča, da je tožnica sposobna z lažjim delom, kot je čiščenje in podobno, zaslužiti 20.000 SIT mesečno, pomenijo napačno razumevanje strokovnih ugotovitev izvedenca, torej njihovo napačno materialnopravno presojo. Čiščenje je lahko tudi lahko opravilo, vendar ga tožnica več ur neprekinjeno ne more opravljati, velikokrat pa gre za fizično težje delo, ki ga tožnica tudi krajši čas ne more opravljati. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnica ne zmore s čiščenjem zaslužiti za delno kritje svojih denarnih potreb.
Tožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišči morali upoštevati bodoči vpliv določene preživnine na socialno denarno pomoč, ki da bo zaradi preživnine znižana. Če bi to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
ničnost - skupno premoženje - zastava - razpolaganje z deležem na skupnem premoženju - določen ali nedoločen delež na premoženju
Predmet obremenitve z zastavno pravico ni bil nedoločen delež na skupnem premoženju, marveč določen delež na nepremičnini. Tak posel pa ne povzroča pravne negotovosti in zato ni ničen. Za presojo ničnosti pravnega posla namreč ni pomembno, kakšen je resnični stvarnopravni status nepremičnine, marveč to, kakšna je vsebina pogodbe.
ZJSRS člen 21d, 21d/3, 21f, 21f/1-2, 28. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
jamstveni in preživninski sklad - nadomestilo preživnine - preživninski zavezanec - položaj stranke
Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.
ZPP člen 11, 408.ZZZDR člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95.
ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - načelo ekonomičnosti
Metoda ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je tako zanesljiva, da je ne more ovreči noben drug dokaz. Izvajanje drugih dokazov bi bilo zato v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09356
ZOR člen 99, 220.ZPP člen 180, 180/3, 380, 380/2.ZZZDR člen 124.
poslovodstvo brez naročila - izročilna pogodba - razlaga pogodb - zmotna uporaba materialnega prava - dolžnost otrok preživljati starše - načelo iura novit curia
Osnovno razlagalno vodilo pri poslovodstvu brez naročila je varovanje koristi tistega, v čigar posle se je gestor vmešal. Gestor se za to ne more lotiti izpolnjevanja tujega posla in pri tem dominusove pogodbene obveznosti razlagati (po svoje in) v škodo dominusa - tudi ne tako, da bi določila pogodbe (ki se po 1. odstavku 99. člena ZOR uporabljajo tako, kot se glasijo) naredil sporne (s tem, da bi jim pripisoval drug pomen, kot bi jim jih s stališča svoje objektivne koristi pripisoval dominus).
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS09254
ZZZDR člen 124, 133.URS člen 2. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1984) člen 17, 28, 30, 86.
verzijski zahtevek - pravna in socialna država - dolžnost preživljanja ostarelega starša - prispevki za oskrbo v domu za ostarele - dogovor med CSD in zavezancem za plačilo - socialnovarstvena pomoč
Otroci so res preživninski zavezanci za plačilo prispevkov za oskrbo staršev v domu starejših občanov. Vendar pa je v skladu z načelom pravne in socialne države postopkovna ureditev plačevanja teh prispevkov dolžnost CSD. Nedoločno ali pomanjkljivo ravnanje CSD ob sklepanju dogovora med CSD in zavezancem zato načeloma ne more iti v breme zavezanca na ta način, da bi občina smela naknadno ukrepati v skladu s 133. členom ZZZDR.
koristi otroka - stiki z otrokom - dodelitev otroka - razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - nesodelovanja matere z izvedenci - začasna odredba o stikih - onemogočanje stikov - izjava otroka
Razmerje matere, ki odklanja sodelovanje z izvedenci v postopku in ki kljub izdani začasni odredbi o stikih in v zvezi z njo izdani kazenski obsodilni sodbi že štiri leta onemogoča stike med otrokom in očetom, nedvomno vpliva na izraženo otrokovo željo. Otrokova izjava, tudi če je sedaj izraz njegove dejanske volje, ne more prevladati pri odločitvi o zaupanju varstva in vzgoje materi, če taka odločitev ni v skladu s koristmi otroka. Lastna ocena sodišč, da nekatere materine nenegativne lastnosti (še) ne vplivajo na primernost njene vzgoje, je pomanjkljiva, ker ne upošteva pomena dolgoročnega vpliva. V nadaljevanju postopka bo zaradi zapletenosti medsebojnih odnosov razvezanih zakoncev, zaradi ugotavljanja vpliva dosedanjega postopka in zaradi ugotavljanja otrokovih koristi poseben kompleksen pristop strokovnjakov. Morebitno materino nadaljnje odklanjanje sodelovanja in onemogočanje stikov bosta zahtevala presojo o odvzemu varstva in vzgoje že v trem postopku, če bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji iz 6. odstavka 106. člena ZZZDR.
razmerja po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca
Tožničini viri sredstev za preživljanje bistveno presegajo potrebne stroške njenega preživljanja. Zgolj ta okoliščina pa že zadošča za sklep o pravilnosti izpodbijane odločitve, ne da bi se bilo treba ukvarjati z revizijsko zatrjevanimi okoliščinami, ki bi utegnile nastopiti in ki ob odločanju o preživninskem zahtevku tožnice tudi po njenih lastnih navedbah niso bile podane.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS09272
ZIZ člen 59, 60, 64, 65, 167, 170, 170/1, 170/2. ZTLR člen 21, 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 56.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - izvršba na nepremičnino - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost upnika - hipoteka - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - narava izterjevanega dolga
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisanega zakonca.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje razvezanega zakonca - razlogi za razvezo zakonske zveze - višina preživnine - premoženje nepreskrbljenega zakonca - sredstva za življenje - zaposlenost - življenjske potrebe - zmožnosti preživninskega zavezanca
Pri odločanju o preživnini za razvezanega zakonca je nepotrebno obravnavanje vzrokov za razvezo zakonske zveze, če se drugi zakonec ni skliceval na krivičnost plačevanja preživnine zaradi vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze.
ZZZDR člen 81a, 82.ZPP člen 7, 291, 291/2, 408, 408/3.
dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - razpravno načelo - pridržana sodba
Ne glede na to, da sodišče izda pridržano sodbo, se ta nanaša na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave.
Ugovor, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi bilo preživninskemu zavezancu krivično naložiti plačilo preživnine, je ugovor nenastale pravice. Svoj pomen in s tem procesno veljavo ima le v povezavi z dejanskim stanjem, ki ga navede nasprotna stranka - v konkretnem primeru v zvezi z zatrjevano pravico do preživnine zakonca. Ker tožeča stranka nikoli ni navedla, da opisano trditveno gradivo utemeljuje zaključek, da z nasprotno tožbo uveljavljana pravica do preživnine sploh ni nastala in so bile sporne trditve postavljene zaradi uresničitve drugih ciljev, se je mogoče v celoti strinjati s sklepom pritožbenega sodišča, da "tožeča stranka ni podala navedb, ki bi sodišču prve stopnje nalagale ugotavljanje okoliščin iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR".
skupno premoženje zakoncev - nastanek in delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - volja zakoncev - pasiva in aktiva premoženja - kredit
Toženčevo vztrajanje, da je tožnica nasprotovala ponovnemu nakupu kokošje farme, nima pravne teže zaradi pravilnih razlogov obeh sodišč, da samo soglasje za pridobitev predmeta skupnega premoženja ni odločilno, pač pa čas in način njegove pridobitve. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona.
Za pridobitev skupnega premoženja najeti kredit je skupen in pomeni pasivo skupnega premoženja. Na sam nastanek skupnega premoženja (in tudi na višino deležev) ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev ga je odplačeval in tudi ne, koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09939
.
pravica stranke do izjave v postopku - dokaz z izvedencem - pravilo o dokaznem bremenu
Pri dokaznem predlogu z izvedencem mora stranka sama določno navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
V revizijskem postopku aktualna odločitev sodišč prve in druge stopnje ni oprta na pravila odločanja po prostem preudarku (216. člen ZPP), temveč na pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožnika glede na sprejeto dokazno oceno nista dokazala, da bi njun lastninski delež na kegljišču presegal 1/5.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - dokazni postopek - ponovno izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - spremenjene razmere - razgovor z otrokom - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - seznanitev staršev z vsebino razgovora
Za to, da bi sodišče v ponovljenem postopku (po razveljavljeni sodbi) ponovno izvajalo dokaze, ki so bili že izvedeni, mora biti podan konkreten in utemeljen razlog.
Ko sodišče starša seznanja z vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z otrokom, mora paziti tudi na to, da ne bi s tem poseglo v otrokovo osebnostno pravico.
Preživninski zavezanec mora preživninsko obveznost izpolniti tako, kot je določeno v izvršilnem naslovu.
Preživninski zavezanec se v izvršbi ne more braniti z ugovorom, da je bilo za preživninske potrebe otroka poskrbljeno s strani drugega starša ter da je tako le-ta legitimiran za verzijski zahtevek.