Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživljanca - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predmet revizijskega preizkusa
Določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok.
Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi.
ZPP člen 339, 339/2, 354, 354/2, 408, 408/2, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - vezanost na tožbeni zahtevek - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
Če je pritožbeno sodišče navedlo, da "bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem ni logično, zakaj sodbe ni v celoti razveljavilo - se pravi glede celotnega skupnega premoženja - (tudi glede kupnine od prodaje stanovanja). Ker se v tem delu razlogi izpodbijane sodbe logično ne izidejo, je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica, zaradi bolezni nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, zato ima pravico do preživnine, vendar pa je del sredstev za svoje preživljanje sposobna zagotoviti tudi sama.
Toženec se je do doktrinarne trditve izvedenca, da stiki v zaporu niso primerni, torej opredelil. Z očitkom, da izvedenec ni upošteval tega, da so v zaporu posebni prostori za obiske in da je tam tudi posebna socialna služba, pa je odprl pot nadaljnji procesni obravnavi spornega vprašanja. V skladu z pravilom o tem, kdaj je treba izvedenca tudi zaslišati na obravnavi, bi torej sodišče prve stopnje moralo izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter strankam omogočiti, da mu zastavljajo vprašanja in terjajo pojasnila. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010589
ZZZDR člen 51, 51/2. ZTLR člen 21.
solastninska pravica na stanovanju - pridobitev stanovanjske pravice – prispevek k pridobitvi skupnega premoženja – vlaganja v nepremičnino – stvarnopravne posledice vlaganj
Po tožniku zatrjevan prispevek k pridobitvi toženkine stanovanjske pravice (s priskrbitvijo dveh lažnih potrdil in s podkupovanjem) bi utegnil biti upošteven le v morebitnem kazenskem postopku zoper njega, zanesljivo pa to ne more biti upošteven prispevek k pridobitvi skupnega premoženja v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR.
Vlaganja, ki niti po trditvah tožnika niso privedla do stvaritve nove stvari ali novega dela prejšnje stvari ne morejo imeti stvarnopravnih posledic v pomenu določbe 21. in naslednjih členov tedaj veljavnega ZTLR.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi - pravica do ustaljenega okolja - višina preživnine - stiki z otrokom
Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop teh koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev - odplačevanje posojila za nepremičnino - dovoljenost revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
V skupno premoženje zakoncev spada tudi stanovanje, za katerega je tožnik sam odplačal del kredita po razvezi zakonske zveze.
Spor o deležih na skupnem premoženju, obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak je celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.
preživljanje polnoletnih otrok - postopek za oceno ustavnosti določbe ZZZDR-C - prekinitev postopka - razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča
Ker je revizijsko sodišče mnenja, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je začelo postopek za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem. To bi sicer narekovalo prekinitev postopka (156. člen URS). Vendar ima po 144. členu ZUstS morebitna razveljavitev protiustavnega zakona učinek za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati samo, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V tej procesni situaciji je zato mogoče zagotoviti dela zakona na odločitev v konkretni zadevi samo tako, da se zadeva vrne v fazo pred pravnomočnostjo. To pa je mogoče doseči le z razveljavitvijo izpodbijane sodbe.
preživljanje izvenzakonskega partnerja - višina preživnine zmožnost preživninskega upravičenca za zaslužek z občasnim delom - vpliv dosojene preživnine na višino socialne denarne pomoči - časovne meje pravnomočnosti - presoja izvedenskega mnenja - zmotna uporaba materialnega prava
Razlogi pritožbenega sodišča, da je tožnica sposobna z lažjim delom, kot je čiščenje in podobno, zaslužiti 20.000 SIT mesečno, pomenijo napačno razumevanje strokovnih ugotovitev izvedenca, torej njihovo napačno materialnopravno presojo. Čiščenje je lahko tudi lahko opravilo, vendar ga tožnica več ur neprekinjeno ne more opravljati, velikokrat pa gre za fizično težje delo, ki ga tožnica tudi krajši čas ne more opravljati. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnica ne zmore s čiščenjem zaslužiti za delno kritje svojih denarnih potreb.
Tožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišči morali upoštevati bodoči vpliv določene preživnine na socialno denarno pomoč, ki da bo zaradi preživnine znižana. Če bi to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
ničnost - skupno premoženje - zastava - razpolaganje z deležem na skupnem premoženju - določen ali nedoločen delež na premoženju
Predmet obremenitve z zastavno pravico ni bil nedoločen delež na skupnem premoženju, marveč določen delež na nepremičnini. Tak posel pa ne povzroča pravne negotovosti in zato ni ničen. Za presojo ničnosti pravnega posla namreč ni pomembno, kakšen je resnični stvarnopravni status nepremičnine, marveč to, kakšna je vsebina pogodbe.
ZJSRS člen 21d, 21d/3, 21f, 21f/1-2, 28. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
jamstveni in preživninski sklad - nadomestilo preživnine - preživninski zavezanec - položaj stranke
Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.
ZPP člen 11, 408.ZZZDR člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95.
ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - načelo ekonomičnosti
Metoda ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je tako zanesljiva, da je ne more ovreči noben drug dokaz. Izvajanje drugih dokazov bi bilo zato v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09356
ZOR člen 99, 220.ZPP člen 180, 180/3, 380, 380/2.ZZZDR člen 124.
poslovodstvo brez naročila - izročilna pogodba - razlaga pogodb - zmotna uporaba materialnega prava - dolžnost otrok preživljati starše - načelo iura novit curia
Osnovno razlagalno vodilo pri poslovodstvu brez naročila je varovanje koristi tistega, v čigar posle se je gestor vmešal. Gestor se za to ne more lotiti izpolnjevanja tujega posla in pri tem dominusove pogodbene obveznosti razlagati (po svoje in) v škodo dominusa - tudi ne tako, da bi določila pogodbe (ki se po 1. odstavku 99. člena ZOR uporabljajo tako, kot se glasijo) naredil sporne (s tem, da bi jim pripisoval drug pomen, kot bi jim jih s stališča svoje objektivne koristi pripisoval dominus).
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS09254
ZZZDR člen 124, 133.URS člen 2. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1984) člen 17, 28, 30, 86.
verzijski zahtevek - pravna in socialna država - dolžnost preživljanja ostarelega starša - prispevki za oskrbo v domu za ostarele - dogovor med CSD in zavezancem za plačilo - socialnovarstvena pomoč
Otroci so res preživninski zavezanci za plačilo prispevkov za oskrbo staršev v domu starejših občanov. Vendar pa je v skladu z načelom pravne in socialne države postopkovna ureditev plačevanja teh prispevkov dolžnost CSD. Nedoločno ali pomanjkljivo ravnanje CSD ob sklepanju dogovora med CSD in zavezancem zato načeloma ne more iti v breme zavezanca na ta način, da bi občina smela naknadno ukrepati v skladu s 133. členom ZZZDR.
koristi otroka - stiki z otrokom - dodelitev otroka - razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - nesodelovanja matere z izvedenci - začasna odredba o stikih - onemogočanje stikov - izjava otroka
Razmerje matere, ki odklanja sodelovanje z izvedenci v postopku in ki kljub izdani začasni odredbi o stikih in v zvezi z njo izdani kazenski obsodilni sodbi že štiri leta onemogoča stike med otrokom in očetom, nedvomno vpliva na izraženo otrokovo željo. Otrokova izjava, tudi če je sedaj izraz njegove dejanske volje, ne more prevladati pri odločitvi o zaupanju varstva in vzgoje materi, če taka odločitev ni v skladu s koristmi otroka. Lastna ocena sodišč, da nekatere materine nenegativne lastnosti (še) ne vplivajo na primernost njene vzgoje, je pomanjkljiva, ker ne upošteva pomena dolgoročnega vpliva. V nadaljevanju postopka bo zaradi zapletenosti medsebojnih odnosov razvezanih zakoncev, zaradi ugotavljanja vpliva dosedanjega postopka in zaradi ugotavljanja otrokovih koristi poseben kompleksen pristop strokovnjakov. Morebitno materino nadaljnje odklanjanje sodelovanja in onemogočanje stikov bosta zahtevala presojo o odvzemu varstva in vzgoje že v trem postopku, če bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji iz 6. odstavka 106. člena ZZZDR.
razmerja po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca
Tožničini viri sredstev za preživljanje bistveno presegajo potrebne stroške njenega preživljanja. Zgolj ta okoliščina pa že zadošča za sklep o pravilnosti izpodbijane odločitve, ne da bi se bilo treba ukvarjati z revizijsko zatrjevanimi okoliščinami, ki bi utegnile nastopiti in ki ob odločanju o preživninskem zahtevku tožnice tudi po njenih lastnih navedbah niso bile podane.