IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS09272
ZIZ člen 59, 60, 64, 65, 167, 170, 170/1, 170/2. ZTLR člen 21, 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 56.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - izvršba na nepremičnino - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost upnika - hipoteka - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - narava izterjevanega dolga
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisanega zakonca.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje razvezanega zakonca - razlogi za razvezo zakonske zveze - višina preživnine - premoženje nepreskrbljenega zakonca - sredstva za življenje - zaposlenost - življenjske potrebe - zmožnosti preživninskega zavezanca
Pri odločanju o preživnini za razvezanega zakonca je nepotrebno obravnavanje vzrokov za razvezo zakonske zveze, če se drugi zakonec ni skliceval na krivičnost plačevanja preživnine zaradi vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze.
ZZZDR člen 81a, 82.ZPP člen 7, 291, 291/2, 408, 408/3.
dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - razpravno načelo - pridržana sodba
Ne glede na to, da sodišče izda pridržano sodbo, se ta nanaša na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave.
Ugovor, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi bilo preživninskemu zavezancu krivično naložiti plačilo preživnine, je ugovor nenastale pravice. Svoj pomen in s tem procesno veljavo ima le v povezavi z dejanskim stanjem, ki ga navede nasprotna stranka - v konkretnem primeru v zvezi z zatrjevano pravico do preživnine zakonca. Ker tožeča stranka nikoli ni navedla, da opisano trditveno gradivo utemeljuje zaključek, da z nasprotno tožbo uveljavljana pravica do preživnine sploh ni nastala in so bile sporne trditve postavljene zaradi uresničitve drugih ciljev, se je mogoče v celoti strinjati s sklepom pritožbenega sodišča, da "tožeča stranka ni podala navedb, ki bi sodišču prve stopnje nalagale ugotavljanje okoliščin iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR".
skupno premoženje zakoncev - nastanek in delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - volja zakoncev - pasiva in aktiva premoženja - kredit
Toženčevo vztrajanje, da je tožnica nasprotovala ponovnemu nakupu kokošje farme, nima pravne teže zaradi pravilnih razlogov obeh sodišč, da samo soglasje za pridobitev predmeta skupnega premoženja ni odločilno, pač pa čas in način njegove pridobitve. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona.
Za pridobitev skupnega premoženja najeti kredit je skupen in pomeni pasivo skupnega premoženja. Na sam nastanek skupnega premoženja (in tudi na višino deležev) ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev ga je odplačeval in tudi ne, koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09939
.
pravica stranke do izjave v postopku - dokaz z izvedencem - pravilo o dokaznem bremenu
Pri dokaznem predlogu z izvedencem mora stranka sama določno navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
V revizijskem postopku aktualna odločitev sodišč prve in druge stopnje ni oprta na pravila odločanja po prostem preudarku (216. člen ZPP), temveč na pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožnika glede na sprejeto dokazno oceno nista dokazala, da bi njun lastninski delež na kegljišču presegal 1/5.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - dokazni postopek - ponovno izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - spremenjene razmere - razgovor z otrokom - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - seznanitev staršev z vsebino razgovora
Za to, da bi sodišče v ponovljenem postopku (po razveljavljeni sodbi) ponovno izvajalo dokaze, ki so bili že izvedeni, mora biti podan konkreten in utemeljen razlog.
Ko sodišče starša seznanja z vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z otrokom, mora paziti tudi na to, da ne bi s tem poseglo v otrokovo osebnostno pravico.
Preživninski zavezanec mora preživninsko obveznost izpolniti tako, kot je določeno v izvršilnem naslovu.
Preživninski zavezanec se v izvršbi ne more braniti z ugovorom, da je bilo za preživninske potrebe otroka poskrbljeno s strani drugega starša ter da je tako le-ta legitimiran za verzijski zahtevek.
skupno premoženje zakoncev - darilo - solastnina - vlaganja v solastno premoženje - sprememba deležev na nepremičnini
Z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 52/2, 59, 59/1, 59/2.
ugotovitev solastnine na nepremičnini - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - nastanek skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju
V postopku za ugotovitev deležev na skupnem premoženju odloči sodišče o obstoju izvenzakonske skupnosti kot o predhodnem vprašanju.
Različno obravnavanje otrok je samo navidezno. Na prvi pogled res ni razumljivo, zakaj naj bi oče plačeval za hčerko več (25.000 tolarjev) kot mati za oba sinova skupaj (15.000 tolarjev), toda ob upoštevanju prejemkov pravdnih strank in njunih izdatkov, je sodišče druge stopnje izračunalo, da materi, ki se je odselila s skupnega doma in si na novo ureja življenje, na koncu ostane še 47.000 tolarjev, očetu pa 49.000 tolarjev. Če bi moral oče plačevati najemnino, bi se ta upoštevala in potem bi se preživnini lahko pobotali, tako pa nastaja razlika, ki se odrazi v preživninski terjatvi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS09944
ZJSRS člen 21d, 21d/4, 21/5, 28, 28/3.ZIZ člen 17, 17/2-3, 21, 21/1.
zamudne obresti - nadomestilo preživnine - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - izvršilni naslov - subrogacija
Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici do nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - bolezen kot upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Toženkine zdravstvene težave, h katerim so zdravniki resno pristopili in opravili številne preglede in preiskave, nato pa ji svetovali nadaljnje ravnanje, sta sodišči opredelili kot upravičen razlog za zastoj v študiju. Že sami pregledi in preiskave so po zdravstveni dokumentaciji trajali skoraj dva meseca, odrejeno počivanje in izogibanje obremenitvam pa je toženkino nesposobnost za intenzivni študij še podaljšalo.
Toženka torej iz upravičenih razlogov ni končala prvega letnika v enem študijskem letu, zato v njenem primeru ni mogoče reči, da se ni redno šolala v pomenu pravnega standarda iz 123. člena ZZZDR.
dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - zmožnosti preživljalca - potrebe preživljanca - višina preživnine
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek - vlaganja v skupno nepremičnino
Kolikor sodiščema očita zmotno uporabo materialnega prava, je treba pojasniti, da je tožnik že v tožbi navajal, koliko časa sta bila s toženko poročena in sta živela v zakonski skupnosti ter kako sta skupaj vlagala in je sprva sploh zahteval ugotovitev skupnega premoženja na nepremičnini in ustrezen delež, ki naj bi izhajal iz skupnih vlaganj. Tedaj mu je toženka to priznavala in se v odgovoru na tožbo celo strinjala, da je njegov delež na prizidku v obsegu ene polovice, zaradi česar naj tožba ne bi bila potrebna. Šele med postopkom, ko je sodišče izvajalo dokaze in ugotavljalo, da je šlo za skupna vlaganja na premoženju staršev toženke, ki ga je kasneje podedovala, je tožnik prvenstveno zahteval izplačilo v denarju in toženka se je s tem izrecno strinjala, le podrejeno pa je ohranil zahtevek na ugotovitev ustreznega deleža na nepremičnini. Zato se toženka moti, če meni, da tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. On je v nepremičnino vlagal zato, ker je bil poročen s toženko in sta zakonca skupaj živela, pridobivala premoženje in ga vlagala. Zato je izvedenec pravilno ugotavljal povečanje vrednosti nepremičnine zaradi teh vlaganj in ne zaradi posamezne storitve, saj tožnik ni bil toženkin delavec.
sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločba
Predhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
spremenjene razmere - koristi otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Pri oceni ali zahtevajo koristi otroka, da se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o njegovem varstvu in vzgoji, je treba predvsem upoštevati, da je za normalen otrokov razvoj bistven kontinuiran sistem varstva in vzgoje.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - enovitost skupnega premoženja - izjeme od zakonske domneve o enakih deležih
Sodišče je upoštevalo celotno ustvarjeno premoženje, torej tudi osebni avtomobil in nepremičnino v Republiki Hrvaški, saj je skupno premoženje celota in ga je tako treba skupaj upoštevati in vrednotiti, in ne le stanovanjsko hišo v G., na kateri je tožnica uveljavljala večji delež. Od načela pravne enovitosti skupnega premoženja je mogoče odstopiti le v izjemnih primerih, npr. če je tak sporazum zakoncev ali če je kdo od zakoncev v skupno premoženje vložil pomemben delež posebnega premoženja. To se v obravnavanem primeru ni zgodilo, saj sta zakonca v pogodbi za nakup hiše izrecno navedla, da sta njuna deleža 1/2 za vsakega od zakoncev (čeprav sta bila prodajalca lastnika v različnih deležih). Hišo sta kupila leta 1992, ko je njuna zakonska skupnost trajala, ko se toženec ni izobraževal in je imel višjo plačo od tožnice.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09050
ZZZDR člen 59.ZPP člen 367, 367/2, 377, 384.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze, toda tožnici je mati podarila velik del kupnine za nepremičnino in pomagala tudi prigradnji in nakupu materiala, zato sta sodišči pravilno ugotovili tožnikov delež le pri nakupu 1/4 parcele (ki jo je tožnica plačala s skupnim denarjem) in pri gradnji do prve plošče. Tožnica in toženec sta bila tedaj poročena, zato posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna. Zavrnitev stvarnopravnega zahtevka toženca je bila ob majhnem deležu toženca in pomanjkljivi tožbi le proti tožnici pravilno zavrnjena, obligacijski zahtevek toženca v denarju pa je bil skrbno izračunan.