skupno premoženje zakoncev - darilo - solastnina - vlaganja v solastno premoženje - sprememba deležev na nepremičnini
Z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 52/2, 59, 59/1, 59/2.
ugotovitev solastnine na nepremičnini - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - nastanek skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju
V postopku za ugotovitev deležev na skupnem premoženju odloči sodišče o obstoju izvenzakonske skupnosti kot o predhodnem vprašanju.
Različno obravnavanje otrok je samo navidezno. Na prvi pogled res ni razumljivo, zakaj naj bi oče plačeval za hčerko več (25.000 tolarjev) kot mati za oba sinova skupaj (15.000 tolarjev), toda ob upoštevanju prejemkov pravdnih strank in njunih izdatkov, je sodišče druge stopnje izračunalo, da materi, ki se je odselila s skupnega doma in si na novo ureja življenje, na koncu ostane še 47.000 tolarjev, očetu pa 49.000 tolarjev. Če bi moral oče plačevati najemnino, bi se ta upoštevala in potem bi se preživnini lahko pobotali, tako pa nastaja razlika, ki se odrazi v preživninski terjatvi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS09944
ZJSRS člen 21d, 21d/4, 21/5, 28, 28/3.ZIZ člen 17, 17/2-3, 21, 21/1.
zamudne obresti - nadomestilo preživnine - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - izvršilni naslov - subrogacija
Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici do nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - bolezen kot upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Toženkine zdravstvene težave, h katerim so zdravniki resno pristopili in opravili številne preglede in preiskave, nato pa ji svetovali nadaljnje ravnanje, sta sodišči opredelili kot upravičen razlog za zastoj v študiju. Že sami pregledi in preiskave so po zdravstveni dokumentaciji trajali skoraj dva meseca, odrejeno počivanje in izogibanje obremenitvam pa je toženkino nesposobnost za intenzivni študij še podaljšalo.
Toženka torej iz upravičenih razlogov ni končala prvega letnika v enem študijskem letu, zato v njenem primeru ni mogoče reči, da se ni redno šolala v pomenu pravnega standarda iz 123. člena ZZZDR.
dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - zmožnosti preživljalca - potrebe preživljanca - višina preživnine
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek - vlaganja v skupno nepremičnino
Kolikor sodiščema očita zmotno uporabo materialnega prava, je treba pojasniti, da je tožnik že v tožbi navajal, koliko časa sta bila s toženko poročena in sta živela v zakonski skupnosti ter kako sta skupaj vlagala in je sprva sploh zahteval ugotovitev skupnega premoženja na nepremičnini in ustrezen delež, ki naj bi izhajal iz skupnih vlaganj. Tedaj mu je toženka to priznavala in se v odgovoru na tožbo celo strinjala, da je njegov delež na prizidku v obsegu ene polovice, zaradi česar naj tožba ne bi bila potrebna. Šele med postopkom, ko je sodišče izvajalo dokaze in ugotavljalo, da je šlo za skupna vlaganja na premoženju staršev toženke, ki ga je kasneje podedovala, je tožnik prvenstveno zahteval izplačilo v denarju in toženka se je s tem izrecno strinjala, le podrejeno pa je ohranil zahtevek na ugotovitev ustreznega deleža na nepremičnini. Zato se toženka moti, če meni, da tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. On je v nepremičnino vlagal zato, ker je bil poročen s toženko in sta zakonca skupaj živela, pridobivala premoženje in ga vlagala. Zato je izvedenec pravilno ugotavljal povečanje vrednosti nepremičnine zaradi teh vlaganj in ne zaradi posamezne storitve, saj tožnik ni bil toženkin delavec.
sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločba
Predhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
spremenjene razmere - koristi otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Pri oceni ali zahtevajo koristi otroka, da se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o njegovem varstvu in vzgoji, je treba predvsem upoštevati, da je za normalen otrokov razvoj bistven kontinuiran sistem varstva in vzgoje.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - enovitost skupnega premoženja - izjeme od zakonske domneve o enakih deležih
Sodišče je upoštevalo celotno ustvarjeno premoženje, torej tudi osebni avtomobil in nepremičnino v Republiki Hrvaški, saj je skupno premoženje celota in ga je tako treba skupaj upoštevati in vrednotiti, in ne le stanovanjsko hišo v G., na kateri je tožnica uveljavljala večji delež. Od načela pravne enovitosti skupnega premoženja je mogoče odstopiti le v izjemnih primerih, npr. če je tak sporazum zakoncev ali če je kdo od zakoncev v skupno premoženje vložil pomemben delež posebnega premoženja. To se v obravnavanem primeru ni zgodilo, saj sta zakonca v pogodbi za nakup hiše izrecno navedla, da sta njuna deleža 1/2 za vsakega od zakoncev (čeprav sta bila prodajalca lastnika v različnih deležih). Hišo sta kupila leta 1992, ko je njuna zakonska skupnost trajala, ko se toženec ni izobraževal in je imel višjo plačo od tožnice.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09050
ZZZDR člen 59.ZPP člen 367, 367/2, 377, 384.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze, toda tožnici je mati podarila velik del kupnine za nepremičnino in pomagala tudi prigradnji in nakupu materiala, zato sta sodišči pravilno ugotovili tožnikov delež le pri nakupu 1/4 parcele (ki jo je tožnica plačala s skupnim denarjem) in pri gradnji do prve plošče. Tožnica in toženec sta bila tedaj poročena, zato posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna. Zavrnitev stvarnopravnega zahtevka toženca je bila ob majhnem deležu toženca in pomanjkljivi tožbi le proti tožnici pravilno zavrnjena, obligacijski zahtevek toženca v denarju pa je bil skrbno izračunan.
ZPP člen 5, 253, 253/1, 289, 289/2, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 78, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zaslišanje izvedenca - izvedenec - pisno mnenje in izvid izvedenca - možnost sodelovanja v postopku - pravica stranke do izjavljanja v dokaznem postopku z izvedencem
Raziskovalni postopek izvedenca je v bistvenem nadomestil dokazni postopek pred sodiščem. Izvedenec je opravil vrsto testov in drugih preiskovalnih postopkov, pri katerih stranke niso mogle sodelovati in zato tudi ne preverjati korektnosti izpeljave teh postopkov ter uporabe podatkov, ki so bili pridobljeni s temi postopki. Izvedensko mnenje predstavlja vrsto zaključkov, izpeljanih iz podatkov, ki so bili pridobljeni s psihodiagnostičnimi testi; te zaključke bi bilo mogoče preveriti le ob poznavanju konkretnih rezultatov testov in preiskav. Najmanj, do česar so stranke v takih položajih upravičene, je pravica do seznanitve z izvedenčevimi postopki ter z neposrednimi, konkretnimi, dejstvenimi izsledki teh postopkov.
Konvencija ZN o pravicah otroka člen 12.ZZZDR člen 78, 105, 106.
pravica do stikov z otrokom - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, ki sta otrokovo željo spoštovali (tudi) pri ureditvi stikov s tožencem. Ker si otrok teh stikov še ne želi, oziroma jih odklanja, je pravilna ocena, da stiki zaenkrat ne morejo biti prepogosti ter da se morajo izvrševati na način, da se bo otrok v prvi vrsti počutil varno in bolj sproščeno (otroka je namreč strah srečanj z očetom).
premoženjska razmerja med zakonci - preživljanje zvezanega zakonca - tožba na določitev preživnine po razvezi zakonske zveze
Novela ZZZDR iz leta 2004 je v zakonu dodala to, kar je bilo že dolga leta ustaljeno stališče sodne prakse, torej da lahko in ob katerih pogojih lahko razvezani zakonec s posebno tožbo po razvezi zakonske zveze zahteva določitev preživnine zase.
razveza zakonske zveze - vzgoja in varstvo otroka - dolžnost preživljanja - višina preživnine - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Glede na priporočilo izvedencev o čim pogostejših stikih je v največjo otrokovo korist, da potekajo stiki mladoletnega otroka z očetom (poleg stikov med tednom) tudi vsako drugo soboto ali nedeljo, torej dvakrat na mesec.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene
Ker vtoževana obveznost izvira iz gradbene pogodbe, na podlagi katere je tožnik zgradil stanovanjsko hišo, ki je skupno premoženje obeh tožencev, je pravno nepomembno dejstvo, da je gradbeno pogodbo podpisal le toženec. Toženkina obveznost nerazdelnega plačila temelji na samem zakonu.