izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - spregled pogoja skupnega življenja
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe prvega odstavka 12. člena v aktualnem obdobju veljavnega ZZZDR je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske. Če življenjske skupnosti ni - torej, če partnerja ne živita skupaj - tudi ni zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe 12. člena ZZZDR in s tem tudi ne s to določbo predvidenih pravnih posledic zanju. Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na sicer izjemno možnost spregleda pogoja skupnega življenja, vendar le, če zanj obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (zdomci, mornarji, zdravstveni ali starostni razlogi in podobno). Ker gre za izjemo, jo je treba že iz tega razloga ozko razlagati.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - razveza zakonske zveze - nadaljevanje življenjske skupnosti po razvezi zakonske zveze - izvenzakonska skupnost - nevzdržnost življenjske skupnosti - ekonomska skupnost
Sklepanje na nevzdržnost (prisilnost) življenjske skupnosti po razvezi iz ugotovitve o nevzdržnosti zakonske zveze v sodbi ob razvezi ni možno, če je v opreki s stvarnostjo. Navzven zaznavno ravnanje tožnice in toženca, ki sta vztrajala v življenjski skupnosti še kar osemnajst let po razvezi njune zakonske zveze, ga ne potrjuje.
ZZZDR člen 121. ZUS člen 16, 23, 73.ZPP člen 169, 169/1.
oddaja otroka v zavod - varstvo mladoletnih otrok - osebnostna ali vedenjska motenost
ZZZDR določa, da sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj (121. člen).
postavitev skrbnika - položaj stranke v postopku - brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo
ZZZDR ne daje opore za trditev, da bi brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, lahko v postopku postavitve skrbnika tej osebi, varoval kakšno svojo pravno korist. V postopku postavitve stalnega skrbnika, ki se začne po uradni dolžnosti, ima položaj stranke v postopku le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/2.ZOR člen 210, 214.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - dobiček od iger na srečo - odplačilo stanovanjskega kredita - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve
Dejstvo, da je tožnik po razvezi odplačal pretežen del obrokov za kupljeno stanovanje, ne vpliva na višino njegovega deleža na skupnem premoženju.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pravica do preživnine - krivda za nezaposlenost
V primeru, ko je bila tožnici, upoštevaje sedanje zaposlitvene razmere pri nas in tožničino osnovnošolsko izobrazbo, ponujena sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, česar ta ni izkoristila, pomeni že enkratna odklonitev ustrezne zaposlitve krivdni razlog za nezaposlenost v smislu zakonskega določila o pravici do preživnine razvezanega zakonca.
skupno premoženje - prenehanje izvenzakonske skupnosti - delitev premoženja - obstoj ekonomske skupnosti
Partnerja v izvenzakonski skupnosti ustvarjata skupna sredstva in se deleža ocenjujeta na celotnem skupnem premoženju. Vendar je sodišče v tej zadevi ugotovilo, da tožnik ni prispeval ne finančno ne z delom k ustvarjanju premoženja, nekajkratne pomoči pa utemeljeno ni štelo kot prispevka, ki bi ga bilo treba upoštevati.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe otroka
Preživljalec mora storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti. Preživnina se določi ne le glede na materialne marveč tudi pridobitvene zmožnosti zavezanca, seveda ob upoštevanju potreb upravičenca. Toženec kot eden izmed tožnikovih staršev je torej že po zakonu dolžan izkoristiti vse pridobitne zmožnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja. Če pa je tožnik razumel obrazložitev prvostopenjske sodbe kot očitek, je treba povedati, da je ta utemeljen spričo toženčevega ravnanja, ko priznava, da si dela ne išče in da 3 ha velike kmetije ne obdeluje.
spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja skupnih otrok - otrok kot stranka v postopku - dodelitev otroka - koristi otroka
Spor o varstvu in vzgoji skupnih otrok je praviloma spor staršev. Otrok je stranka v postopku le, če je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj.
ZPP člen 409, 409/1, 409/4, 410, 410/1, 410/2, 410/3, 421, 421/4.ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103, 105, 105/1, 105/2.
razmerje med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka - spremenjene razmere - koristi otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - postavitev posebnega zastopnika otroku
Za ugotovitev spremenjenih razmer v zvezi z varstvom in vzgojo otroka ni odločilna okoliščina, ali se je spolno nadlegovanje s strani toženkinega partnerja proti otroku res zgodilo, ampak je bistveno, da so se takrat odnosi med materjo in hčerko tako skalili, da skupno življenje otroku ne bi bilo več v korist.
Pri starosti otroka več kot 15 let ni videti vsebinskih razlogov, da bi pri sodnikovem neformalnem razgovoru z otrokom na sodišču sodeloval še delavec centra za socialno delo ali šolski svetovalni delavec.
ZZZDR člen 12, 12/1, 56, 56/3, 59, 59/2.ZPP člen 385, 385/1.
določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve - varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - pasiva in aktiva premoženja - vračanje kreditov po prenehanju izvenzakonske skupnosti - vrnitev dela plačanega dolga
Pravnomočno določena deleža na skupnem premoženju veljata tako za aktivo kot za pasivo skupnega premoženja. Spornega stanovanja pri vprašanju vračanja najetega posojila za plačilo dela kupnine ni mogoče obravnavati izolirano od ostalega skupnega premoženja na način, da je pol stanovanja toženčevo posebno premoženje, druga polovica pa skupno premoženje z deleži 6/10 proti 4/10 v korist tožnice. Zato mora toženec tožnici vrniti po prenehanju izvenzakonske skupnosti plačano posojilo v obsegu, kolikor znaša njegov delež na celotnem skupnem premoženju, torej 70 % in ne samo 40 %.
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi nima narave pravnomočne sodne odločbe v smislu 1. odstavka 385. člena ZPP.
ugotovitev očetovstva - dokazovanje - dokaz z DNA analizo - odvzem krvi - neudeležba toženca
Ker se nihče ni dolžan odzvati sodnemu vabilu, da bi bil zaslišan (prenešeno na obravnavani primer: da bi dal krvi v dokazne namene) in ga k temu ni mogoče prisiliti, za takšna ravnanja pa ni predpisana neposredna sankcija, sme sodišče glede na vse okoliščine presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje (na postavljeni izvedenski inštitut.
stiki z otrokom - ničnost upravne odločbe - pravni standard
Odločba ni nična zaradi neizvršljivosti, saj je stik med očetom in otrokom dejansko možen, pravne nezmožnosti pa tožnica ne zatrjuje. Pravni standardi se izoblikujejo s sodno prakso.
ZPP člen 410.URS člen 54. EKČP.ZZZDR člen 78, 106, 113. Konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
koristi otroka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - razgovor z otrokom pred dodelitvijo
Besede "s posredovanjem centra za socialno delo" v 410. členu ZPP omogočajo razlago, da razgovora ni dolžan opraviti neposredno sodnik, temveč lahko zaupa nalogo centru za socialno delo ali šolskemu svetovalcu, ki ima posebno strokovno znanje za tako delo. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP in sicer točko b, ki v drugi alinei izrecno omogoča, da se sodišče samo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom. Tudi razlaga predlagatelja sprememb in dopolnitev Zakona o pravdnem postopku kaže na to, da je želel zakonodajalec predvsem prenesti pristojnost za odločanje o varstvu in vzgoji otrok v vseh primerih na sodišča, da je želel poudariti koristi otrok in da je hotel pravico otroka, da se izjavi, razširiti na vse tiste otroke, ki so sposobni razumeti pomen postopka in posledice, četudi še niso stari deset let. Tudi v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR je navedeno, da se koristi otroka "ne zagotavlja samo preko drugih oseb, ampak tudi z neposredno možnostjo, da otrok sam ali po drugi osebi, ki ji zaupa, izrazi svoje mnenje. Otrok mora pri tem razumeti pomen in posledice svojega izraženega mnenja in dobiti ob tem vse potrebne informacije. Sodišče mora v postopkih v zvezi z otrokom to mnenje upoštevati". Ne nazadnje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tako že uporabljalo in razlagalo 409. in 410. člen ZPP v zadevah pod opr. št. II Ips 448/2002 in izrecno pod opr. št. II Ips 124/2003.
stiki z otrokom - dovolitev izvršbe - izpodbijanje poravnave
S tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati pravilnosti izvršilnega naslova (sklenjene poravnave), ki se izvršuje, niti spremeniti ali odpraviti posameznih določb sklenjene poravnave o ureditvi stikov med očetom in otroci.
ZZZDR člen 121.ZUP člen 189, 194, 196, 213, 214, 214/1-6, 286.ZUOPP člen 1, 14, 14/2, 14/3, 20-33. Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju člen 8.
oddaja otroka v zavod - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - pomanjkljiva odločba - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev
Če upravni akt nima obrazložitve v skladu z ZUP, zlasti, če nima razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, je to bistvena kršitev pravil upravnega postopka, zaradi česar je treba tak akt odpraviti.
pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Ker ima tožnik kot preživninski zavezanec zoper sklad vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre položaj stranke v navedenem postopku.
stiki z otrokom - pristojnost za odločanje o stikih z otrokom - izločitev uradne osebe - pravni interes za izločitev uradne osebe
Glede na to, da je z uveljavitvijo ZZZDR-C, ki je začel veljati 1.5.2004, pristojnost za odločanje o stikih z otroki prešla na okrožno sodišče, v tej zadevi tožnica nima pravnega interesa za izločitev uradnih oseb centra za socialno delo iz postopka odločitve stikov.