razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega upravičenca - potrebe otroka
Preživljalec mora storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti. Preživnina se določi ne le glede na materialne marveč tudi pridobitvene zmožnosti zavezanca, seveda ob upoštevanju potreb upravičenca. Toženec kot eden izmed tožnikovih staršev je torej že po zakonu dolžan izkoristiti vse pridobitne zmožnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja. Če pa je tožnik razumel obrazložitev prvostopenjske sodbe kot očitek, je treba povedati, da je ta utemeljen spričo toženčevega ravnanja, ko priznava, da si dela ne išče in da 3 ha velike kmetije ne obdeluje.
spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja skupnih otrok - otrok kot stranka v postopku - dodelitev otroka - koristi otroka
Spor o varstvu in vzgoji skupnih otrok je praviloma spor staršev. Otrok je stranka v postopku le, če je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj.
ZPP člen 409, 409/1, 409/4, 410, 410/1, 410/2, 410/3, 421, 421/4.ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103, 105, 105/1, 105/2.
razmerje med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka - spremenjene razmere - koristi otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - postavitev posebnega zastopnika otroku
Za ugotovitev spremenjenih razmer v zvezi z varstvom in vzgojo otroka ni odločilna okoliščina, ali se je spolno nadlegovanje s strani toženkinega partnerja proti otroku res zgodilo, ampak je bistveno, da so se takrat odnosi med materjo in hčerko tako skalili, da skupno življenje otroku ne bi bilo več v korist.
Pri starosti otroka več kot 15 let ni videti vsebinskih razlogov, da bi pri sodnikovem neformalnem razgovoru z otrokom na sodišču sodeloval še delavec centra za socialno delo ali šolski svetovalni delavec.
ZZZDR člen 12, 12/1, 56, 56/3, 59, 59/2.ZPP člen 385, 385/1.
določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve - varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - pasiva in aktiva premoženja - vračanje kreditov po prenehanju izvenzakonske skupnosti - vrnitev dela plačanega dolga
Pravnomočno določena deleža na skupnem premoženju veljata tako za aktivo kot za pasivo skupnega premoženja. Spornega stanovanja pri vprašanju vračanja najetega posojila za plačilo dela kupnine ni mogoče obravnavati izolirano od ostalega skupnega premoženja na način, da je pol stanovanja toženčevo posebno premoženje, druga polovica pa skupno premoženje z deleži 6/10 proti 4/10 v korist tožnice. Zato mora toženec tožnici vrniti po prenehanju izvenzakonske skupnosti plačano posojilo v obsegu, kolikor znaša njegov delež na celotnem skupnem premoženju, torej 70 % in ne samo 40 %.
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča v tej zadevi nima narave pravnomočne sodne odločbe v smislu 1. odstavka 385. člena ZPP.
ugotovitev očetovstva - dokazovanje - dokaz z DNA analizo - odvzem krvi - neudeležba toženca
Ker se nihče ni dolžan odzvati sodnemu vabilu, da bi bil zaslišan (prenešeno na obravnavani primer: da bi dal krvi v dokazne namene) in ga k temu ni mogoče prisiliti, za takšna ravnanja pa ni predpisana neposredna sankcija, sme sodišče glede na vse okoliščine presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje (na postavljeni izvedenski inštitut.
stiki z otrokom - ničnost upravne odločbe - pravni standard
Odločba ni nična zaradi neizvršljivosti, saj je stik med očetom in otrokom dejansko možen, pravne nezmožnosti pa tožnica ne zatrjuje. Pravni standardi se izoblikujejo s sodno prakso.
ZPP člen 410.URS člen 54. EKČP.ZZZDR člen 78, 106, 113. Konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
koristi otroka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - razgovor z otrokom pred dodelitvijo
Besede "s posredovanjem centra za socialno delo" v 410. členu ZPP omogočajo razlago, da razgovora ni dolžan opraviti neposredno sodnik, temveč lahko zaupa nalogo centru za socialno delo ali šolskemu svetovalcu, ki ima posebno strokovno znanje za tako delo. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP in sicer točko b, ki v drugi alinei izrecno omogoča, da se sodišče samo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom. Tudi razlaga predlagatelja sprememb in dopolnitev Zakona o pravdnem postopku kaže na to, da je želel zakonodajalec predvsem prenesti pristojnost za odločanje o varstvu in vzgoji otrok v vseh primerih na sodišča, da je želel poudariti koristi otrok in da je hotel pravico otroka, da se izjavi, razširiti na vse tiste otroke, ki so sposobni razumeti pomen postopka in posledice, četudi še niso stari deset let. Tudi v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR je navedeno, da se koristi otroka "ne zagotavlja samo preko drugih oseb, ampak tudi z neposredno možnostjo, da otrok sam ali po drugi osebi, ki ji zaupa, izrazi svoje mnenje. Otrok mora pri tem razumeti pomen in posledice svojega izraženega mnenja in dobiti ob tem vse potrebne informacije. Sodišče mora v postopkih v zvezi z otrokom to mnenje upoštevati". Ne nazadnje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tako že uporabljalo in razlagalo 409. in 410. člen ZPP v zadevah pod opr. št. II Ips 448/2002 in izrecno pod opr. št. II Ips 124/2003.
stiki z otrokom - dovolitev izvršbe - izpodbijanje poravnave
S tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati pravilnosti izvršilnega naslova (sklenjene poravnave), ki se izvršuje, niti spremeniti ali odpraviti posameznih določb sklenjene poravnave o ureditvi stikov med očetom in otroci.
ZZZDR člen 121.ZUP člen 189, 194, 196, 213, 214, 214/1-6, 286.ZUOPP člen 1, 14, 14/2, 14/3, 20-33. Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju člen 8.
oddaja otroka v zavod - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - pomanjkljiva odločba - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev
Če upravni akt nima obrazložitve v skladu z ZUP, zlasti, če nima razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, je to bistvena kršitev pravil upravnega postopka, zaradi česar je treba tak akt odpraviti.
pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Ker ima tožnik kot preživninski zavezanec zoper sklad vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre položaj stranke v navedenem postopku.
stiki z otrokom - pristojnost za odločanje o stikih z otrokom - izločitev uradne osebe - pravni interes za izločitev uradne osebe
Glede na to, da je z uveljavitvijo ZZZDR-C, ki je začel veljati 1.5.2004, pristojnost za odločanje o stikih z otroki prešla na okrožno sodišče, v tej zadevi tožnica nima pravnega interesa za izločitev uradnih oseb centra za socialno delo iz postopka odločitve stikov.
dokazovanje neresničnih dejstev v listini - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - darilna pogodba - vrednost podarjenega
Revizija ima sicer prav, da mora biti cena v pogodbi resnična (zlasti še, če gre za pogodbo, sklenjeno pred sodnikom). Vendar je šlo za darilno pogodbo, katere bistvo je prav v neodplačnosti. Ko sta darovalec in obdarjenka, torej toženec in toženka "ocenila vrednost nepremičnin", nista s tem povzročila nobenih pravnih posledic v njunih premoženjskopravnih razmerjih. Lahko bi takšna ocenitev dokazovala vrednost podarjenega, vendar sta sodišči ugotovili, da omenjena vsota ne ustreza takratni dejanski vrednosti podarjenega dela nepremičnin, celo več, ugotovili sta, da gre le za simbolično vrednost.
razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - določitev preživnine ob sporazumni razvezi zakonske zveze - zmotna uporaba materialnega prava
Določba 64. člena ZZZDR o razvezi zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev sicer predvideva tudi obstoj sporazuma o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, kar pa sodišča ne odvezuje, da določi višino prispevka za preživljanje otrok v skladu z določbo 79. člena ZZZDR.
pravice in dolžnosti staršev - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - naknadno soglasje - koristi otroka - ničnost - izpodbojnost - razveljavitev izpodbojne pogodbe - prenehanje pravice - prekluzivni roki
Določba 111. člena ZZZDR omogoča staršem mladoletnega otroka, da odsvojijo stvari iz otrokovega premoženja le zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist, vendar le s privolitvijo Centra za socialno delo.
Pri razlagi, ali je imelo postopanje v nasprotju z navedeno zakonsko določbo v navedenih primerih za posledico ničnost, je odločilno, da opisano določilo ZZZDR varuje le koristi otroka.
Pravni posel, sklenjen brez ustrezne privolitve, ob kasneje podani privolitvi lahko postane veljaven (primerjaj 59. člen ZOR).
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preživljanje mladoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine
odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - dodelitev otroka - koristi otroka - samovoljen odvzem otroka
Pravni red mora samovoljno ravnanje očeta, ki je odpeljal otroka, sankcionirati tako, da bo posledica doletela očeta. Takšno očetovo ravnanje mora sodišče ob odločanju o dodelitvi otroka presojati izključno z vidika otrokovih koristi.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08513
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2-14.
delitev skupnega premoženja zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ker niso ugotovljena tožničina vlaganja v gradnjo prizidka v stanovanjski hiši, je neutemeljen njen tožbeni zahtevek na ugotovitev solastnine in na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Očitek v zvezi z izvršljivostjo sodbe je zgrešen, saj gre glede njenega obsodilnega dela o glavni stvari le za ugotovitveno sodbo, ki po svoji naravi ni izvršljiva v smislu izvršilnega postopka, saj se z njo toženi stranki ne nalaga obveznost. Za takšen očitek toženka tudi nima pravnega interesa (kot nujnega pogoja za dovoljenost revizije), ker se problem (ne)izvršljivosti tiče tožeče stranke. Če pa revizija cilja na (nepotrebni) del izreka pod 2. prvostopenjske sodbe, "ker je toženka dolžna priznati", pa velja opozoriti, da velja dolžnost podati izjavo volje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila naložena takšna obveznost.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - ogroženo preživljanje - višina preživnine
Ker tožničine potrebe presegajo njene pokojninske dohodke, tako da nima dovolj sredstev za življenje, in ker obstajajo toženčeve preživninske zmožnosti, je primeren toženčev preživninski prispevek za tožnico v višini 10.000 SIT mesečno.