ZD člen 117, 117/1, 212, 212/1.ZZZDR člen 52, 52/1.ZPP člen 185, 185/1, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje z nepremičnino v skupni lasti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dovoljenost revizije zoper sklep - sprememba tožbe - zavrženje revizije
Nepremičnina ne spada v zapuščino pokojne zapustnice, saj je pred njeno smrtjo njen zakonec s to nepremičnino s pogodbo o dosmrtnem preživljanju veljavno in upravičeno razpolagal. Čeprav gre za skupno premoženje zakoncev, je bilo razpolaganje veljavno zato, ker pogodba o dosmrtnem preživljanju ni bila izpodbita, in tudi, ker je bila sklenjena z vrednostjo zapustnice.
ZZZDR člen 51, 51/1.SZ člen 6, 117, 123.ZD člen 29, 30, 34.OZ člen 533.
delitev skupnega premoženja zakoncev - darilo - privatizacija nakup stanovanja po SZ - prenos pravice do odkupa stanovanja - pravna narava privolitve imetnika stanovanjske pravice
Stanovanje, kupljeno po privatizacijskih predpisih, je skupno premoženje zakoncev, čeprav je pogodbo zanj sklenil le eden izmed njiju kot ožji družinski član s privolitvijo njegovega očeta kot imetnika stanovanjske pravice.
ZPP člen 370, 370/3, 378.ZZZDR člen 102, 103, 129.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Sodišče druge stopnje se utemeljeno sklicuje na naravo zakonske predvidene prioritetne preživninske obveznosti roditelja do mladoletnega in nepreskrbljenega otroka (102. in 103. člen ZZZDR), ki vsebuje (če je potrebno) tudi dolžnost omejevanja lastnih potreb preživninskega zavezanca na ustrezno najmanjšo mero.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca preživnina
Tožnica je nepreskrbljena, saj nima nobenih lastnih sredstev za življenje in je nesposobna za delo oziroma je nezaposlena in se ne more zaposliti. Sodišči sta v veliki meri upoštevali toženčeve možnosti plačila, saj sta določili le znesek 19.000 tolarjev, ki ne zadošča za tožničino preživljanje in krije komaj eno tretjino njenih stroškov. Toženec ga bo zmogel plačevati, saj bo moral razvezani ženi plačevati le polovico pokojnine, ki jo prejema v Sloveniji in je ne porabi za svoje redno preživljanje, temveč za obiske v Sloveniji. Pri določanju preživnine sodišči nista prezrli dejstva, da jo je po 124. členu ZZZDR dolžan preživljati tudi njen sin, ki bo moral kriti kar dve tretjini stroškov za njeno preživljanje.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev mladoletnega otroka - koristi otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 78. člena ZZZDR mora sodišče, ko odloča o tem, pri katerem od staršev bo po razvezi zakonske zveze otrok ostal v varstvu, vzgoji in preživljanju, predvsem upoštevati koristi otroka. V tem obsegu je pravno pomembna tudi okoliščina, ali kateri od staršev onemogoča stike otroka z drugim od staršev (106. člen navedenega zakona).
določitev stikov z otrokom - obnova postopka - stroški postopka v zvezi z nepravilnim delom upravnega organa
Stroškov, ki so tožnici nastali v zvezi z nepravilnim delom upravnega organa v upravnem postopku, ni mogoče uveljavljati v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 23. člena ZUS.
stiki z otrokom - stvarna pristojnost za odločanje o stikih z otrokom
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da že odločitev o varstvu in vzgoji otrok pravno in dejansko pomeni tudi odločitev o stikih med starši in otroci. Po takrat veljavnih določbah ZZZDR je sodišče ob razvezi zakonske zveze vedno odločalo o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (1. odstavek 78. člena), o stikih pa le, če so to terjale koristi otroka, sicer pa je tisti od staršev, ki mu otroci niso bili zaupani, obdržal pravico do osebnih stikov z njimi (3. odstavek 78. člena). Sama odločitev sodišča o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo torej v ničemer ne vpliva na pravico tistega od staršev, ki mu niso zaupani, do osebnih stikov z njimi. Z izdano začasno odredbo pa je sodišče le začasno, do pravnomočnosti pravde, prepovedalo stike. Odločitev o začasni odredbi je le začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje in ne pomeni odločanja o spornem pravnem razmerju, to je v obravnavani zadevi o stikih tožnika z otrokom.
razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - trajanje življenjske skupnosti
Po razvezi zakonske zveze 81. člen ZZZDR ne more biti podlaga za priznanje pravice do preživnine v breme razvezanega zakonca, če je ta prispeval k preživljanju tožnice le v času nekajmesečnega skupnega življenja zakoncev, v nadaljnjih 17 letih ločenega življenja pa ni prispeval ničesar in tožnica preživljanja tudi ni zahtevala. Tako zaradi sklenitve zakonske zveze kot zaradi njene razveze se tožničine ekonomske razmere niso bistveno spremenile.
pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Preživninski zavezanec ne more imeti položaja stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila le z zatrjevanjem okoliščin, ki se nanašajo na njegovo že določeno preživninsko obveznost.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - premoženje pridobljeno s posojili
Nesprejemljivo je revizijsko stališče, da je treba ločevati premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, od premoženja, ki ga pridobita s posojili. Skupno premoženje zakoncev namreč tvorijo tudi sredstva, ki so pridobljena s posojilom, ali premoženje, ki je bilo ustvarjeno z njegovo pomočjo.
stiki z otrokom - upravni postopek končan z dokončno odločbo - stvarna pristojnost - upravno sodišče
Ker se je upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C z vlogo matere za spremembo stikov, vloženo 19.6.2002 in končal z dokončno odločbo ministrstva, pristojnega za družino, izdano dne 11.7.2003, s katero je potrjena odločitev organa prve stopnje, v upravnem sporu o tej zadevi odloča upravno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS08259
ZOR člen 18.ZZK člen 5, 5/4.ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - nedopustnost izvršbe - ustanovitev zastavne pravice - publicitetno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, po njem pa ne sme trpeti škodljivih posledic tisti, ki se je v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanesel na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo. Gre za enega od vidikov publicitetnega načela, po katerem se šteje, da je vse, kar je vpisano v zemljiški knjigi, resnično in pravno veljavno - in obratno, da se šteje, da tisto, kar ni vpisano v njej, tudi ne obstaja.
Zato se zakonec, ki ni poskrbel, da bi bila njegova zatrjevana pravica vpisana v javno knjigo, izpostavil nevarnosti, da bo kdo, ki se bo zanesel na podatke v zemljiški knjigi, pridobil kakšno pravico na nepremičnini.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 9/3.
stiki z otrokom - odločanje o stikih z otrokom - otrokove koristi
Pri odločanju o stikih staršev z otroci je treba upoštevati zlasti določbo 3. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah, po kateri je treba pri teh državljanih kot glavno vodilo upoštevati otrokove koristi.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Po prvem odstavku 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Ker sta sodišči ugotovili, da znašajo otrokove finančne potrebe okrog 60.000 tolarjev mesečno, sta pravilno odločili, da mora oče kriti polovico teh stroškov. To je v denarju sicer malo več, kot znaša finančni prispevek matere, ki prejema otroški dodatek, toda mati mora za otroka veliko več prispevati s svojim delom in skrbjo. Tudi toženec, ki trdi, da ne dobi dela, bi lahko več fizično skrbel za otroka, kar pa iz poteka urejanja njegovih stikov s sinom ne izhaja. Zato naj vsaj v denarju prispeva svoj delež.
ZZZDR člen 105, 105/1. ZPP-B člen 13.ZPP člen 421. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 19.
razmerja staršev do otrok po razpadu izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - koristi otroka kot pravni standard - stiki staršev z otrokom - skupno preživljanje počitnic
Sodbeni izrek je jasen: stiki med sinom in očetom se izvršujejo tako, da preživita skupaj en mesec zimskih počitnic. Ne pride torej v poštev, da bi otrok preživljal počitnice v drugem okolju brez toženca. To bo potemtakem omogočeno le, če bo imel toženec možnosti za to, da bo s sinom skupaj v neprekinjenem stiku.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - višina preživnine za maladoletnega otroka
Določba 410. člena ZPP predstavlja le podlago, da sodišče opravi neformalen razgovor z otrokom, ne pa morda procesne predpostavke za odločanje o varstvu in vzgoji otrok.
Ob ugotovitvi, da si deklica želi živeti pri obeh starših, da se starša o skupni vzgoji in varstvu nista sposobna dogovoriti, da imata obe stranki primerne bivalne pogoje za mladoletno hči, da oče, čeprav ji lahko nudi več materialnih in duhovnih dobrin, nanjo deluje obremenjujoče, da je mati emocionalno adekvatnejša in manj obremenilna ter da je deklica v razvojnem obdobju, v katerem najbolj potrebuje mater, je sodišče pravilno zaključilo, da bodo njene koristi najbolje zagotovljene, če se dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
ZZZDR člen 12, 59.ZOR člen 360, 371.ZPP člen 370, 370/3, 371.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - prodaja skupne nepremičnine - zastaranje
Ker je toženec prodal nepremičnino, katere (pretežni) del je bil skupno premoženje pravdnih strank, kupnino pa v celoti zadržal zase, je dolžan tožnici izplačati denarno vrednost njenega deleža na skupno ustvarjenem premoženju.