CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00065384
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 7. ZMZPP člen 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - ustalitev pristojnosti - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - starševska odgovornost - nezakonito zadržanje otroka - Rusija - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali se zaradi spremenjenih okoliščin, do katerih pride med postopkom za razvezo zakonske zveze, zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine, lahko slovensko sodišče izreče za nepristojno po Konvenciji o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok in ali v tovrstnih postopkih ne velja ustalitev pristojnosti?
2. Ali je v primeru, da se RS izreče za nepristojno zaradi nastopa okoliščin po 7. členu MKSOVO, utemeljen tudi izrek o nepristojnosti slovenskega sodišča glede razveze zakonske zveze?
3. Ali v primeru, da je za razvezo zakonske zveze predlagatelja in nasprotne udeleženke pristojno slovensko sodišče, to pomeni, da se morajo obravnavati tudi vprašanja, povezana z mladoletnim otrokom, rojenim v tej zakonski zvezi, pred slovenskim sodiščem?
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - določitev stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - največja korist otroka - zavrnitev revizije
DZ v 138. členu omogoča, da lahko sodišče po razpadu družine otroka zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema skupaj tudi v primeru, ko se starša o tem ne sporazumeta, če oceni, da je to otroku v korist. S to določbo DZ je natančneje izražena ustavna pravica do starševstva iz 54. člena Ustave. Nova ureditev sledi načelu enake odgovornosti staršev do otrok iz 135. člena DZ. Iz tega načela izhaja, naj starša, če je le mogoče, tudi po razpadu družine ohranita skupno varstvo in vzgojo otroka. Le kadar sodišče ugotovi, da to otroku ne bi bilo v korist, lahko odloči drugače.
V primeru, ko se sodišče za skupno varstvo in vzgojo otroka odloči proti volji enega od staršev, mora ugotoviti tudi, ali se bosta starša zmogla sama sproti sporazumeti o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje. Kadar sodišče ugotovi, da tega ne zmoreta, je v korist otroka, da v izreku sklepa način izvrševanja natančneje določi. Praviloma je za skupno varstvo in vzgojo pomembno, da imata oba starša tudi dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj. Nikakor pa določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje namreč ni odvisna le od psiholoških dejavnikov, temveč tudi od finančnih in logističnih, ki pa so povezani z dnevnimi urniki staršev in otrok, možnostjo podpore drugih oseb, medsebojno oddaljenostjo prebivališč obeh staršev in drugih dejanskih okoliščin, pri čemer mora biti v ospredju korist otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00065649
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - izjeme - otrokovo običajno prebivališče - nujni primer - varstveni ukrep - zavrnitev predloga
ZPP člen 357a, 357a/1. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - vrnitev otroka - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
V postopku vrnitve otroka po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok pritožba po 357.a členu ZPP ni predvidena in zato ni dovoljena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 141, 141-8, 154, 159, 171, 171/1.
predlog za dopustitev revizije - stiki staršev z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - največja korist otroka - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063814
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več nepremičnin (tri zemljišča s hišo, garaža, poslovni prostor, zemljišče z vikendom na Hrvaškem) in denarna sredstva. Presodilo je, da je tožničin delež na skupnem premoženju 45%, toženčev pa 55%. Premoženje je tudi razdelilo: tožencu je naložilo izplačilo 4.713,54 EUR in izstavitev zemljiškoknjižnih listin za vpis tožničinega solastniškega deleža 45/100 na nepremičninah. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem, ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjene zahteve iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.
DZ člen 7, 7/4, 156, 170, 175. ZOOMTVI člen 8, 11, 18, 30. ZNP-1 člen 6, 6/2, 45, 45/2, 107. URS člen 3, 53, 56.
zahteva za varstvo zakonitosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - načrt pomoči družini in otroku - individualiziran program - načelo prirejenosti postopkov - načelo delitve oblasti - največja korist otroka - strokovna vprašanja - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti.
Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 380. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 39.
izločitvena tožba - nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - prisilna hipoteka - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sodna poravnava - fiktivna sodna poravnava - zloraba postopka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odgovor na dopuščeno vprašanje bi bil pod predpostavko, da gre za skupno premoženje lahko nikalen, vendar je ob do zdaj povedanem o tem preuranjeno presojati. Sodišče druge stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti, ali je bila sporna nepremičnina skupno premoženje ali dolžnikovo posebno premoženje, in ni bilo pridobljeno z delom in sredstvi zakoncev, ter ali je šlo pri sklepanju sodne poravnave za zlorabo postopka oziroma ali je bil toženec ob takšnem ravnanju izigran in je bila sodna poravnava nezakonita, kot ves čas trdi toženec, tudi v odgovoru na revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064819
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - bančni kredit - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - zavrnitev predloga
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 138/4.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - pooblastila pritožbenega sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Odločitev ni ustrezno obrazložena, zato je mogoče pritrditi pritožniku, da je razlog za razveljavitev v resnici nestrinjanje višjega sodišča z materialnopravno presojo, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga pa odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razveljaviti.
predlog za dopustitev revizije - določitev preživnine - sporazum o preživljanju otrok - tuja sodna odločba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00065240
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 33.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje razvezanih zakoncev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - posebno premoženje - načelo realne subrogacije - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - odplačevanje dolgov skupnega premoženja - zavrnitev revizije
Prodajna pogodba (formalno zapisana kot predpogodba) v obravnavanem primeru ni bila podlaga za prenos stvarnopravne lastninske pravice na nepremičnini, je pa bila pravna podlaga za terjatev prodajalca za plačilo preostanka kupnine in za terjatev kupcev za sklenitev razpolagalnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) kot premoženjske obligacijske pravice, ki je spadala v skupno premoženje zakoncev. Povedano drugače: stvarnopravna realizacija je bila pomembna le z vidika (stvarnopravne) forme tega premoženja. Stanovanje pa je v ekonomskem (premoženjskem) smislu prešlo v pravno sfero zakoncev že v času zakonske zveze.
Opisana premoženjska pravica se je po razpadu življenjske skupnosti skladno z načelom realne subrogacije vključila v stvarnopravno pravico. Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je z razvezo (in po uveljavljeni sodni praksi že prej, s prenehanjem življenjske in ekonomske skupnosti) skupno premoženje zakoncev prenehalo nastajati, je pa do delitve še nadalje obstajalo in se je lahko preoblikovalo. V sodni praksi so bili najpogosteje obravnavani primeri preoblikovanja, izvedenega na način, da je eden od zakoncev stvar ali pravico iz skupnega premoženja po razvezi (ali prenehanju premoženjske skupnosti) prodal in kupnino porabil za nakup drugega premoženja, temu pa odrekal pravno naravo skupnega premoženja. V literaturi in v sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da tudi premoženje, ki je pridobljeno po razvezi zakonske zveze (prenehanju premoženjske skupnosti) iz skupnih sredstev, spada v skupno premoženje. Razlikovalna okoliščina, da v obravnavanem primeru toženec skupne obligacijske premoženjske pravice ni odtujil, pač pa jo je »porabil« za pridobitev lastninske pravice, ni ovira za uporabo navedenega stališča. Utemeljujeta jo neposredna povezava in kontinuiteta med premoženjema pred in po preoblikovanju kot bistvena predpostavka subrogacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00062665
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 34.
predlog za dopustitev revizije - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev v zapuščino - zahteva za vračilo nepremičnine - neodplačen pravni posel - vlaganje v skupno premoženje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v konkretnem primeru odločitev o enakomerni porazdelitvi stikov med staršema (teden/teden) v največjo otrokovo korist?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 60, 61.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - oblika notarskega zapisa - zavrnitev predloga