določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Okoliščina, da tožnica zahteva povrnitev škode zaradi ravnanja pristojnega sodišča neposredno od sodnice pristojnega sodišča, ki je vodja izvršilnega oddelka in namestnica v Uradu predsednika, pomeni tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP
relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na zakonitost sklepa - ekstradicijski pripor - pogoji za ekstradicijski pripor - prošnja za začasni ekstradicijski pripor - sklicevanje na zakonsko besedilo - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Preiskovalni sodnik je odredil pripor tudi zaradi dejanja, glede katerega ni razpolagal s prepisom ustreznih zakonskih določb. Takšna situacija pa predstavlja kršitev tretjega odstavka 524. člena ZKP, saj odločitve o priporu ni mogoče sprejeti brez popolne dokumentacije.
Za predstavljene zaključke zunajobravnavni senat ni imel podlage, saj brez besedila kazenskega zakona države prosilke in ustreznega prevoda tovrstne presoje ni bilo mogoče opraviti. V obravnavani zadevi v kritičnem času ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bili izpolnjeni pogoji za odreditev ekstradicijskega pripora. Slednje pa pomeni, da je uveljavljana kršitev določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 524. člena ZKP vplivala na zakonitosti obeh izpodbijanih sklepov.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - objektivna in krivdna odgovornost - dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - postavitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 11, 109, 109/1, 410, 410/1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev v vlogi - žalitev sodnika - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - pravica do sodelovanja v postopku - zaupnik otroka - avtoriteta sodne oblasti - svoboda izražanja v sodnem postopku - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pri presoji, ali je bilo kaznovanje pritožnika nujno v demokratični družbi oziroma ali je bilo s kaznovanjem pritožnika vzpostavljeno sorazmerje med posegom v njegovo pravico do svobode izražanja in koristjo, ki ga je s kaznovanjem pritožnika pridobilo sodstvo v smislu ohranjanja njegove avtoritete in varovanja ugleda, je treba upoštevati okoliščine primera kot celote, pri čemer je še posebej pomembno vprašanje, ali je pritožnikovo sporno sporočilo mogoče razumeti kot način njegove obrambe pravic v sodnem postopku.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - pomota - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Zaradi okoliščin, da pri sklepanju darilne pogodbe glede spornih nepremičnin ni šlo za napako volje in ne za nesporazum, pač pa zgolj za pomoto pri zapisu izjave volje, da si zdaj spornih nepremičnin obdarjenca nista nikoli lastila in da se je pomota ugotovila šele skoraj dve desetletji po sklenitvi pogodbe, je po mnenju revizijskega sodišča za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, odvisna od ugotovitve, ali je bila za to podana volja pogodbenih strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - zavrnitev predloga
Morebitne nepravilnosti v postopku in pri odločanju se uveljavljajo in odpravljajo z rednimi (in če so izpolnjeni pogoji tudi z izrednimi) pravnimi sredstvi. Uporaba instituta delegacije pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov pa je utemeljena zlasti, ko bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00019939
URS člen 2, 14, 26,155, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13, 28. OZ člen 169, 1060. ZOR člen 154, 172, 200, 383. ZTuj člen 81. ZDRS člen 10, 40, 40/3. ZLPP člen 31. UZITUL člen 13.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - kršitev pravic osebnosti - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odločba Ustavnega sodišča - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravna podlaga - uporaba ZPŠOIRSP - višina odškodnine - enotna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - lastninski certifikat - pridobitev certifikata - poseg v pravnomočno odločbo - dopuščena revizija
Ugotovljena škoda je posledica dveh nedopustnih ravnanj toženkinih organov, vendar je bistveni del ugotovljenega obsega škode, ki je nastala tožniku, enak kot v primerih, ko je bila ugotovljena (le) nedopustnost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Zaradi prepletanja okoliščin in ravnanj toženke ter razsežnosti njenih kršitev in posledično težav, ki jih je povzročila tožniku, je izhodiščni pristop pri odmerjanju odškodnine zaradi težavnosti in specifičnosti odmera enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Te pa življenjsko in materialnopravno gledano ni mogoče umetno cepiti na obdobja, saj je šlo za škodo, ki je tožniku v obdobju izbrisa nastajala kontinuirano in medsebojno prepleteno. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek.
Omejitev višine odškodnine je bila z novelo ZPŠOIRSP-A odpravljena, kar pomeni, da se glede oblike in obsega pretrpljene škode v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
Pravica pridobiti certifikat ni in ne more biti le pravica državljana na dan 5. 12. 1992, temveč tudi vseh tistih oseb, ki so bile na ta dan v pravicah in dolžnostih izenačene z državljani v skladu s 13. členom UZITUL.
Za dokončanje kaznivega dejanje po prvem odstavku 108. člena KZ-1 zadošča sama grožnja z izvršitvenim ravnanjem, ki je glede na vsebino in naravo ter okoliščine, v katerih je bila podana,
objektivno sposobna povzročiti občutek strahu ali ogroženosti.
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da zahtevek za bodočo škodo iz naslova izgube na dohodku in rentni zahtevek nista zastarala;
- ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (19. člen ZOZP) pri ugotavljanju razpoložljive zavarovalne vsote, ko sta celotno zakonsko določeno minimalno zavarovalno vsoto v znesku 34,400.000 SIT valorizirali od njene uveljavitve 1. 7. 1996 do dneva sojenja 27. 2. 2018 in od tega odšteli izplačane zneske odškodnin, valorizirane od dneva posameznih plačil na dan sojenja 27. 2. 2018;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (ZOZP in ZDoh-2) pri presoji pomena akontacije dohodnine, ki sta jo dolžni plačati toženki od pravnomočno prisojenih zneskov odškodnine tožnici na višino preostale zavarovalne vsote oziroma limita odgovornosti toženk na dan sojenja.
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - razlog ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - subjektivna in objektivna koneksiteta - združitev kazenskih postopkov
Prenos krajevne pristojnosti je smotrn, ko pred več sodišči tečejo postopki za kazniva dejanja, med katerimi obstaja določena zveznost. Predlog lahko poda tudi eno od sodišč, pred katerim teče postopek, z namenom pritegnitve zadev drugih sodišč.
Z vidika enotne ocene obdolženčeve kriminalne dejavnosti, potencialno pa tudi zaradi pravilne pravne kvalifikacije, povezane z morebitno uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, je prenos pristojnosti z namenom kasnejše združitve postopkov smotrn.
Da bi si zagotovile pravico do revizije v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom, morajo stranke ravnati tako, da tožnik v tožbi označi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP in drugi odstavek 44. člena ZPP), toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej ter za vsakega toženca posebej. V primeru, da tožnik v takšni situaciji navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki po ustaljenem stališču tega sodišča za dovoljenost revizije ne zadošča.
odškodninski spor - obnova postopka - dopustitev obnove postopka - dvofaznost postopka obnove - izpolnjevanje procesnih predpostavk - nova dejstva in dokazi - ponovitev dokaza z izvedencem - nov izvedenec - pravnomočnost
Ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, (praviloma) ne pomeni novega dokaza. Gre le za nadaljevanje (ponovitev) dokaza, ki je že bil izveden (namenjeno izboljšanju, razjasnitvi, pojasnitvi ali odpravi dvomov, ki so nastali po njegovi prvi izvedbi). To (torej odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka ali/in dokazne ocene) pa ne predstavlja razloga, ki bi omogočal obnovo postopka.
ZKP člen 96, 96/1, 421, 421/1.. ZOdvT člen 17, 17/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - sklep o stroških - zagovornik - potrebni izdatki in nagrada zagovornika
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le v korist obdolženca, ne more pa je zagovornik, ki je opravljal storitev brezplačne pravne pomoči, vložiti zaradi varstva izključno lastnih premoženjskih interesov.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelja nista zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelja ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 229, 229/1, 229/2, 229/3, 235, 235/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev dolžnostnega ravnanja - načelo zakonitosti - lex certa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - račun
Kršitev dolžnostnega ravnanja razkritja podatkov je kot izvršitvena oblika obravnavanega dejanja predpisana v prvem odstavku 229. člena KZ-1, zato gre za pravo opustitveno kaznivo dejanje. V navedenih zakonskih določilih je zajet celoten opis kaznivega dejanja, ki se ne sklicuje na dopolnilno pravno pravilo z drugega pravnega področja, zato zakonski opis kaznivega dejanja tudi glede razkritja podatkov ne predstavlja blanketnega opisa kaznivega dejanja. V obravnavanem abstraktnem zakonskem določilu prvega odstavka 229. člena KZ-1 podatki, ki jih storilec ne razkrije, niso natančneje opredeljeni. Podatki, ki jih storilci zamolčijo, se razlikujejo od primera do primera, pri čemer jih je treba specificirati v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja.
Obsojenca sta z aktivnim ravnanjem v smeri prikrivanja izpolnila vse zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja.
Že iz izraza precenjene oziroma napihnjene ponudbe izhaja, da gre za ponudbe, ki ne izkazujejo realnih vrednosti oziroma cen gospodarskih strojev. V obravnavanem primeru so cene, navedene v predloženih ponudbah, višje, kar izkazujejo v izreku sodbe navedeni odstotki, po katerih se cene iz teh ponudb razlikujejo od cen, za katere so bili stroji kupljeni od dobaviteljev.
Iz zakonskega besedila drugega odstavka 229. člena KZ-1 izhaja, da so zakonski znaki kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 izpolnjeni s pridobitvijo sredstev, pri čemer lahko storilec sredstva pridobi sebi ali tretji osebi.