ZOZP člen 7, 20. OZ člen 6, 275, 963. ZPrCP člen 109, 110.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja prometne nezgode - domneva alkoholiziranosti - regres zavarovalnice - subrogacija - dopuščena revizija
Nobenega razloga ni, da bi v dolžniškem razmerju do zavarovalnice razlikovali položaj, ko je odgovorna oseba zavarovanec, od položaja, ko je odgovorna oseba tretji. Če pogodbenega kritja nima zavarovanec (ki je plačeval premijo), potem ga ima še toliko manj tretji. Samo zato, ker obvezno zavarovanje ščiti tudi položaj oškodovanca, tretja oseba še ne more biti razbremenjena svoje odškodninske odgovornosti. Razbremenjena je, če jo pred tem ščiti zavarovalna pogodba. Vsebina te pogodbe pa je zanjo, ker pač ni stranka pogodbe, objektivna danost.
Ker je zavarovalna pogodba obvezna in urejena z zakonom, je treba pri razlagi splošnih pogojev upoštevati kogentne določbe, v tem primeru predvsem 7. člena ZOZP. Če je namreč pogodba obvezna, potem njena vsebina ne more biti poljubna, marveč se mora gibati v mejah zakonsko predvidenih prvin pogodbe, katere obvezna sklenitev je določena.
Obveznost, da se pokliče policijo, je po presoji Vrhovnega sodišča odgovorni osebi v skladu s temeljnimi načeli (predvsem skrbnosti iz 6. člena OZ) mogoče naložiti le, če je to sploh mogla storiti (če ni bila torej tudi sama preveč poškodovana, da bi bila tega zmožna) ter/ali je če bila ob skrbnem ravnanju lahko seznanjena z dejstvi, ki utemeljujejo sklep o ustrezni kategorizaciji konkretne prometne nezgode.
odgovornost države - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - poškodba pri teku - deljena odgovornost - dopuščena revizija
Vsako delo policistov (tudi če gre za intervencijo) samo po sebi ni nevarno. Že ob sami intervenciji so sicer policisti izpostavljeni določenemu tveganju (za nastanek škode), vendar to glede na njihovo posebno izurjenost ni neobičajno. Lahko pa takšno postane v določenih posebnih okoliščinah, zaradi katerih je sicer za policista običajno tvegana dejavnost postala nevarna.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje - spolno občevanje - privilegirana oblika - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti
Pritožbeno sodišče je s posegom v pravno opredelitev kaznivega dejanja kršilo zakon, in sicer prvi odstavek 173. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko 372. člena ZKP, torej določbo, ki bi jo moralo uporabiti. V obravnavanem primeru je obsojenec enajstletno oškodovanko otipaval po prsih in zadnjici, in sicer jo je z roko prijel za prsi jo nekaj časa držal in stisnil ter jo zatem prijel še za zadnjico, roko tam držal in jo tudi stisnil in torej v obravnavanem primeru ne gre za nek rahel ali površen dotik oškodovankinega telesa. Obe sodišči sta tudi ugotovili, da naj bi otipavanje in stiskanje oškodovanke za prsi in zadnjico trajalo kar nekaj časa, pol minute, kar pomeni, da ni šlo za nek bežen dotik oškodovankinega telesa. Ugotovitve o manjši intenzivnosti posega v spolno integriteto oškodovanke kot predstavnice najranljivejšega dela populacije in dejstvo, da je šlo za otipavanje „le“ preko oblačil oškodovanke lahko svoje ustrezno mesto najdejo v okviru zagrožene kazenske sankcije, v razponu zagrožene zaporne kazni.
Se je pa mogoče strinjati z razlogi izpodbijane sodbe, da prav vsak stik teles oziroma delov teles med storilcem ter oškodovancem še ne pomeni spolnega dejanja v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. Taka razlaga zakonske norme bi bila nedvomno preveč toga in neživljenjska. Zato je mogoče kratkotrajne telesne stike majhne intenzivnosti, ko gre bolj za dotike pa še ti so na primer, kot je bilo že omenjeno, rahli, bežni ali površni, na primer v avtobusu, šteti kot prizadetost spolne nedotakljivosti, saj opredelitev, da gre za spolno dejanje ni upravičena. Ob siceršnji danosti vseh drugih zakonskih znakov, tudi elementov kaznivega dejanja, je takšno ravnanje mogoče opredeliti kot privilegirano obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00019554
ZASP člen 168. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - javna priobčitev glasbenih neodrskih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - neupravičena pridobitev - civilna kazen - zapadlost terjatve - zastaranje - sprememba tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost notarja - pogodba o preužitku - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - izbris iz zemljiške knjige - trenutek nastanka škode - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči
Takrat, ko je sodišče pravnomočno odločilo, da je pogodba o preužitku nična, je tožnik v notranjem razmerju do druge pogodbene stranke izgubil svoja pogodbena upravičenja in moral vrniti vse, kar je na podlagi nične pogodbe prejel.
OZ člen 131, 174, 174/2. ZPP člen 8, 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba, utrpeljena v prometni nesreči - izgubljeni zaslužek - denarna renta - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine in rente
O zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka na podlagi drugega odstavka 174. člena OZ se odloča na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. Ker gre za bodočo škodo od tožnika sicer ni mogoče zahtevati, da z gotovostjo dokaže, kakšen zaslužek bi ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo. Vendar mora izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50%. Na to, kakšen bi bil oškodovančev zaslužek v prihodnosti, je mogoče sklepati predvsem na podlagi podatkov o njegovih zaposlitvah (prejemkih) v preteklosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - objektivna in krivdna odgovornost - dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - postavitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 11, 109, 109/1, 410, 410/1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev v vlogi - žalitev sodnika - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - pravica do sodelovanja v postopku - zaupnik otroka - avtoriteta sodne oblasti - svoboda izražanja v sodnem postopku - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pri presoji, ali je bilo kaznovanje pritožnika nujno v demokratični družbi oziroma ali je bilo s kaznovanjem pritožnika vzpostavljeno sorazmerje med posegom v njegovo pravico do svobode izražanja in koristjo, ki ga je s kaznovanjem pritožnika pridobilo sodstvo v smislu ohranjanja njegove avtoritete in varovanja ugleda, je treba upoštevati okoliščine primera kot celote, pri čemer je še posebej pomembno vprašanje, ali je pritožnikovo sporno sporočilo mogoče razumeti kot način njegove obrambe pravic v sodnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Okoliščina, da tožnica zahteva povrnitev škode zaradi ravnanja pristojnega sodišča neposredno od sodnice pristojnega sodišča, ki je vodja izvršilnega oddelka in namestnica v Uradu predsednika, pomeni tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP
relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na zakonitost sklepa - ekstradicijski pripor - pogoji za ekstradicijski pripor - prošnja za začasni ekstradicijski pripor - sklicevanje na zakonsko besedilo - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Preiskovalni sodnik je odredil pripor tudi zaradi dejanja, glede katerega ni razpolagal s prepisom ustreznih zakonskih določb. Takšna situacija pa predstavlja kršitev tretjega odstavka 524. člena ZKP, saj odločitve o priporu ni mogoče sprejeti brez popolne dokumentacije.
Za predstavljene zaključke zunajobravnavni senat ni imel podlage, saj brez besedila kazenskega zakona države prosilke in ustreznega prevoda tovrstne presoje ni bilo mogoče opraviti. V obravnavani zadevi v kritičnem času ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bili izpolnjeni pogoji za odreditev ekstradicijskega pripora. Slednje pa pomeni, da je uveljavljana kršitev določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 524. člena ZKP vplivala na zakonitosti obeh izpodbijanih sklepov.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - pomota - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Zaradi okoliščin, da pri sklepanju darilne pogodbe glede spornih nepremičnin ni šlo za napako volje in ne za nesporazum, pač pa zgolj za pomoto pri zapisu izjave volje, da si zdaj spornih nepremičnin obdarjenca nista nikoli lastila in da se je pomota ugotovila šele skoraj dve desetletji po sklenitvi pogodbe, je po mnenju revizijskega sodišča za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, odvisna od ugotovitve, ali je bila za to podana volja pogodbenih strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - zavrnitev predloga
Morebitne nepravilnosti v postopku in pri odločanju se uveljavljajo in odpravljajo z rednimi (in če so izpolnjeni pogoji tudi z izrednimi) pravnimi sredstvi. Uporaba instituta delegacije pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov pa je utemeljena zlasti, ko bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00019939
URS člen 2, 14, 26,155, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13, 28. OZ člen 169, 1060. ZOR člen 154, 172, 200, 383. ZTuj člen 81. ZDRS člen 10, 40, 40/3. ZLPP člen 31. UZITUL člen 13.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - kršitev pravic osebnosti - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odločba Ustavnega sodišča - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravna podlaga - uporaba ZPŠOIRSP - višina odškodnine - enotna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - lastninski certifikat - pridobitev certifikata - poseg v pravnomočno odločbo - dopuščena revizija
Ugotovljena škoda je posledica dveh nedopustnih ravnanj toženkinih organov, vendar je bistveni del ugotovljenega obsega škode, ki je nastala tožniku, enak kot v primerih, ko je bila ugotovljena (le) nedopustnost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Zaradi prepletanja okoliščin in ravnanj toženke ter razsežnosti njenih kršitev in posledično težav, ki jih je povzročila tožniku, je izhodiščni pristop pri odmerjanju odškodnine zaradi težavnosti in specifičnosti odmera enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Te pa življenjsko in materialnopravno gledano ni mogoče umetno cepiti na obdobja, saj je šlo za škodo, ki je tožniku v obdobju izbrisa nastajala kontinuirano in medsebojno prepleteno. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek.
Omejitev višine odškodnine je bila z novelo ZPŠOIRSP-A odpravljena, kar pomeni, da se glede oblike in obsega pretrpljene škode v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
Pravica pridobiti certifikat ni in ne more biti le pravica državljana na dan 5. 12. 1992, temveč tudi vseh tistih oseb, ki so bile na ta dan v pravicah in dolžnostih izenačene z državljani v skladu s 13. členom UZITUL.
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 229, 229/1, 229/2, 229/3, 235, 235/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev dolžnostnega ravnanja - načelo zakonitosti - lex certa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - račun
Kršitev dolžnostnega ravnanja razkritja podatkov je kot izvršitvena oblika obravnavanega dejanja predpisana v prvem odstavku 229. člena KZ-1, zato gre za pravo opustitveno kaznivo dejanje. V navedenih zakonskih določilih je zajet celoten opis kaznivega dejanja, ki se ne sklicuje na dopolnilno pravno pravilo z drugega pravnega področja, zato zakonski opis kaznivega dejanja tudi glede razkritja podatkov ne predstavlja blanketnega opisa kaznivega dejanja. V obravnavanem abstraktnem zakonskem določilu prvega odstavka 229. člena KZ-1 podatki, ki jih storilec ne razkrije, niso natančneje opredeljeni. Podatki, ki jih storilci zamolčijo, se razlikujejo od primera do primera, pri čemer jih je treba specificirati v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja.
Obsojenca sta z aktivnim ravnanjem v smeri prikrivanja izpolnila vse zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja.
Že iz izraza precenjene oziroma napihnjene ponudbe izhaja, da gre za ponudbe, ki ne izkazujejo realnih vrednosti oziroma cen gospodarskih strojev. V obravnavanem primeru so cene, navedene v predloženih ponudbah, višje, kar izkazujejo v izreku sodbe navedeni odstotki, po katerih se cene iz teh ponudb razlikujejo od cen, za katere so bili stroji kupljeni od dobaviteljev.
Iz zakonskega besedila drugega odstavka 229. člena KZ-1 izhaja, da so zakonski znaki kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 izpolnjeni s pridobitvijo sredstev, pri čemer lahko storilec sredstva pridobi sebi ali tretji osebi.
ZKP člen 96, 96/1, 421, 421/1.. ZOdvT člen 17, 17/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - sklep o stroških - zagovornik - potrebni izdatki in nagrada zagovornika
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le v korist obdolženca, ne more pa je zagovornik, ki je opravljal storitev brezplačne pravne pomoči, vložiti zaradi varstva izključno lastnih premoženjskih interesov.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelja nista zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelja ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.