predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sindikalni zaupnik - varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1 edinemu sindikalnemu zaupniku pri delodajalcu zagotovljeno absolutno in ne pogojno, ali pa je tudi v primeru, ko je pri delodajalcu samo en sindikalni zaupnik, vezano na pogoje sklenitve posebnega dogovora iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1.
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici in o soprispevku tožnice, materialnopravno pravilna.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovana pravica
Vrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
dovoljenost revizije - razlastitev - stranski udeleženci - pomembno pravno vprašanje - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo
Iz vprašanj o pravnem interesu, ki jih v reviziji navajajo revidenti, in iz obrazložitve revizije, izhaja, da želijo v postopku razlastitve uveljaviti in doseči priznanje pravic, za uveljavitev katerih bi morali uporabiti druga pravna sredstva in postopke. Ker se v postopku razlastitve ne odloča o obstoju upravičenj, ki jih želijo revidenti varovati in s katerimi utemeljujejo svoj interes, tako utemeljen interes tudi ne more biti prizadet. Ker torej niso nosilci pravno varovanih pravic ali upravičenj, niti niso razlastitveni upravičenci ali zavezanci, odločanje o razlastitvi njihovega pravnega položaja ne more poslabšati. Zato ta vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
dovoljenost revizije - pogoji za dovoljenost revizije - brez pogojev za dovoljenost - zavrženje revizije
V obravnavani reviziji revidentka pogojev za dovoljenost revizije ni navedla. V reviziji je navedla le revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Ker le navedba revizijskih razlogov za dovoljenost revizije ne zadošča, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Na podlagi procesnih vprašanj upravnega postopka revizije ni mogoče dovoliti, ker vprašanja pravilnosti upravnega postopka niso predmet revizijske presoje.
Revident, na katerem je trditveno in dokazno breme, mora z ustreznimi navedbami in dokazi izkazati nastanek zatrjevane zelo hude posledice posledice. Tega revident ni storil, saj ni zatrjeval in izkazal, da sporni del mansarde in nadkritje terase predstavlja njegovo edino bivališče, oziroma ni pojasnil in izkazal razlogov zaradi katerih naj bi bil ta sporni del bistven in ključen del stanovanjske hiše.
ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 265, 265/4, 267, 299. SPZ člen 43, 43/2.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - izločitveni zahtevek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu - odstop od pogodbe - notifikacijska dolžnost
Pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini niso izpolnjeni, ker desetletna priposestvovalna doba (drugi odstavek 43. člena SPZ) od 1. 9. 2006, ko naj bi se tožnik vselil v nepremičnino in s tem pridobil posest, niti do zaključka glavne obravnave sodišča prve stopnje 22. 3. 2016, tudi teoretično ni mogla preteči.
Pri Pogodbi o priznanju solastninske pravice ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu pododelka 5. 3. 3. ZFPPIPP. Stranki sta s to pogodbo le določili solastninski delež, ki ga je lastnik priznal tožeči stranki zaradi njenih, do sklenitve pogodbe, že realiziranih vlaganj. S pogodbo torej ni bila dogovorjena nobena dolžna izpolnitev tožeče stranke, njene narave pa ne more spremeniti določilo glede plačila stroškov overitve podpisa.
Obstaja notifikacijska dolžnost upnika terjatve iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, da v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upravitelja obvesti o svoji terjatvi. Rok za odstopno upravičenje stečajnega dolžnika v času odločanja sodišča prve stopnje še ni potekel. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku, bi odstopno upravičenje izgubilo pomen.
V času, ko je tožena stranka dala pooblastilo odvetniku za vložitev revizije, oseba, ki je dala to pooblastilo, ni imela več položaja zakonitega zastopnika tožene stranke. Zato ta oseba v imenu tožene stranke ni mogla veljavno pooblastiti odvetnika za vložitev revizije. Ker reviziji ni bilo priloženo veljavno pooblastilo, ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
URS člen 67, 68. ZFPPIPP člen 111, 111/4, 121, 121/1, 127, 127/2-2, 373, 373/2, 421, 443, 443/1, 443/2. ZGD-1 člen 418, 418/1. ZPP člen 385, 385/5-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - razdelitev stečajne mase - delitev naknadno najdenega premoženja - edini družbenik izbrisane družbe - državljanstvo - lastninska pravica tujca na nepremičnini - pravica do zasebne lastnine - prepoved pridobitve lastninske pravice na nepremičnini
V primeru, ko je najdeno premoženje izbrisane družbe nepremičnina oziroma solastniški delež na nepremičnini, je možnost pridobitve (so)lastninske pravice (edine) družbenice izbrisane družbe na takšnem premoženju glede na določbo 68. člena Ustave odvisna od statusa državljanstva družbenice. Materialnopravno zmotno je namreč stališče družbenice izbrisane družbe in stečajne upraviteljice v odgovorih na zahtevo za varstvo zakonitosti, da status državljanstva ni odločilen, ker naj bi šlo za univerzalno pravno nasledstvo družbenika nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ovira za pridobitev lastninske pravice tujega državljana na nepremičninah je urejena v 68. členu Ustave. Določb 373. člena ZFPPIPP in 418. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati kot zakona v smislu 68. člena Ustave, s katerim bi bila urejena pravica vseh tujih državljanov, da na tej podlagi lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah.
predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za dopustitev revizije
Toženka v odrejenem 15 dnevnem roku sodne takse ni plačala. Prav tako v tem roku ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razlogov, na katere je bila posebej opozorjena. Prav tako ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Vrhovno sodišče je zato v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
spor o pristojnosti - izvršba - začasna odredba - pristojnost okrajnega sodišča
Vloga, ki je predmet tega spora, se nanaša na izvršilni postopek upnika Republike Slovenije zoper dolžnika A. A.; v tem postopku je bila dovoljena izvršba, katere prekinitev (odlog?) predlaga dolžnik s „predlogom za začasno odredbo“. Ne glede na dovoljenost oziroma samo naravo takšnega predloga je pomembno, da ne gre za vlogo, ki bi jo bilo mogoče šteti za začasno odredbo, vloženo pred začetkom spora. Po II/3 točki 99. člena Zakona o sodiščih je za odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače, pristojno okrajno sodišče. Drugače zakon npr. določa za primere iz 101. člena ZS, vendar v konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov.
Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nevestno opravljanje dela - delo na projektih - reintegracija - sodna razveza
Sodišči prve in druge stopnje sta v okviru trditev strank ugotovili, da očitek, da tožnica ni opravljala nalog vodenja in izvajanja domačih in tujih projektov, ni utemeljen, saj je tožnica to delo prav v spornem obdobju opravljala in je prav zaradi dela upravičeno pojasnila razloge za neprijavo na projekt. Intenzivnost obremenitve tožnice in dejanske količine dela s projektom toženka ni posebej in konkretno izpostavljala. Celo ko je tožnica navedla in opisala, da je šlo za zahteven projekt, ki je po njenem zahteval štiri mesece dela, toženka tega ni zanikala v smislu konkretnega nestrinjanja s tem. Tudi revizijske navedbe o dolžnosti upoštevanja količinske (ne)obremenjenosti tožnice so splošne, saj toženka niti v reviziji ne konkretizira dejstev o tem, da projekt H. ni zahteval tolikšnega angažmaja tožnice, da se ta ne bi mogla (ustrezno) pripraviti in prijaviti na druge projekte.
V zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnice se revizijsko sodišče delno strinja z revizijo toženke, da sta se sodišči nekoliko pretirano ukvarjali in poudarjali osebne okoliščine tožnice kot „okoliščine in interese obeh pogodbenih strank za nadaljevanje delovnega razmerja“ (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). Vendar tudi teh okoliščin ni mogoče zanemariti, predvsem pa je pomembno, da revizija ne izpodbija tudi drugih razlogov, na katerih temelji ta odločitev – tj. zanikanju navedb toženke v zvezi z možnostjo „usmerjanja“ tožnice, da bi se pripravljala na projekte in jih vodila, da toženka zanjo nima dela, da gre za utemeljevanje predloga za razvezo z vsebino razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v zvezi z mobingom itd.
direktor - pogodba o poslovodenju - nezakonita razrešitev - odškodnina - kršitev pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odpravnina
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpovedi, ki je predstavljala le izvršitev razrešitve. Posledično do vzpostavitve delovnega razmerja in do prejemkov iz delovnega razmerja ni bil upravičen in jih tudi ni zahteval. To pa ne pomeni, da ni upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi nezakonite prekinitve statusno pravnega razmerja oziroma kršitve pogodbe. Ker je z nezakonito razrešitvijo prenehalo statusnopravno razmerje med strankama, toženka obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi do tožnika - to je omogočanje opravljanja funkcije direktorja do izteka mandata - ni izpolnila.
Sporni pobot se ni nanašal na klasični denarni depozit, kjer bi komitentka položila svoja denarna sredstva na račun banke, temveč so bila denarna sredstva pri banki deponirana z namenom zavarovanja terjatve iz naslova pogodbene kazni. Z zavarovanjem z denarnimi sredstvi je bilo nadomeščeno prej dano zavarovanje s hipoteko. Pri tem je bilo s Pogodbo o kratkoročni vezavi sredstev na odpoklic dogovorjeno, da sme banka (tožnica) svojo terjatev iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu (sklenjene s stransko intervenientko na svoji strani) pobotati z nasprotnimi terjatvami deponentke (prve toženke) po Depozitni pogodbi. S tem dogovorom je bilo dano soglasje za izjemo od prepovedi (enostranskega) pobotanja po 316. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00023401
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je štelo, da je pritožbena navedba, da toženec ni pridobil informacij o finančnem stanju poslovnega subjekta, s katerim je sklepal posel, nedovoljena pritožbena novota in se zato o njej ni izreklo,
- ali je tožena stranka ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ko je kljub temu, da pogodbena stranka ni prostovoljno plačala kupnine, unovčenje menice ni bilo uspešno, tožeča stranka pa je prišla do poplačila šele s prodajo nepremičnine, soglašala z novo dobavo blaga pogodbeni stranki po isti pogodbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Sodišče je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru „vseh okoliščin“ pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru „vseh interesov obeh pogodbenih strank“ pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019249
OZ člen 18, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
Sklicevanje na pozitivno pravno ureditev ne daje podlage za avtomatično sklepanje o neposlovni odškodninski odgovornosti naročnika (toženke), če do izvajanja posla ne pride na predpisan način. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti se kot merilo za presojo protipravnosti uporablja predvidljivost negativne posledice ravnanja. Pri opustitvenih ravnanjih se presoja, ali je bilo v času opustitve mogoče tudi predvideti negativno posledico, ki bi iz takšne opustitve izhajala.
Okoliščine obravnavane zadeve ne kažejo, da bi bilo že v času toženkine opustitve zahteve po predložitvi bančne garancije, ki je bila predvidena v 10-dnevnem roku po podpisu Pogodbe (2. 12. 2009), mogoče sklepati o konkretni negativni posledici takšne opustitve, to je v neplačilu podizvajalcev v času, ko so bila dela že opravljena in ko je tožnica na toženko naslovila zahtevek za plačilo približno leto dni po podpisu pogodbe (decembra 2010).
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
kupna pogodba - predmet pogodbe - kritni kup - generična stvar - individualno določena stvar - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre - dopuščena revizija
Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu.
Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kažeta dejstvi, da je bila vtoževana odškodnina zmanjšana za 10 % (zaradi tega, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več), in dejstvo, da pri sporni varilni napravi ni šlo za generično (po vrsti določeno), temveč za individualno stvar. Na individualnost varilne naprave namreč kaže to, da sta pogodba in priložena skica specificirali način izdelave in lastnosti naprave. Da je šlo za strogo namensko napravo, kaže tudi to, da je bila predmet enkratne izdelave za znanega kupca, po naročilu, ne pa na zalogo. Čeprav pa je naprava, ki je bila namenjena za kritje, očitno (po lastnostih in izdelavi) ustrezala napravi, ki je bila predmet prv(otn)e pogodbe.
ZDR-1 člen 9, 29, 129, 222. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2005) člen 48.
dodatek za delovno dobo - višina dodatka - delovna doba - kolektivna pogodba dejavnosti
Izjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev in s tem odstop od načela in favoren, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.