OZ člen 59, 64, 64/1, 65, 82, 82/1, 82/2, 83, 111. ZPP člen 226, 226/2.
razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - namenska razlaga - prevod listin v tujem jeziku - depozit - ara - neprimeren dokaz - novote v revizijskem postopku
Besedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.
Očitana kršitev 8. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (kar pravilno navaja tudi tožnik), če je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zaradi relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP se revizija lahko vloži, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre lahko tudi takrat, kadar je revident že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo oziroma je ni upoštevalo, zaradi česar je s takšno kršitvijo obremenjena tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje.
V konkretni zadevi je tožnik šele v reviziji uveljavljal navedeno bistveno kršitev določb postopka, ne da bi jo pri tem uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ker med tožencem in drugim tožnikom ni obstajalo delovno razmerje, v sporu med tema strankama ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
ZDR-1 člen 54, 54/2, 56. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 16, 16/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - manjši delodajalec
V primeru spora o zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dolžan tudi manjši delodajalec dokazati obstoj tistega razloga za njeno sklenitev, ki je v pogodbi o zaposlitvi naveden, ne pa obstoja drugega razloga, čeprav bi ta lahko predstavljal zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Niti drugi odstavek 54. člena ZDR-1 niti drugi odstavek 16. člena kolektivne pogodbe dejavnosti ne dajeta podlage za drugačen zaključek. Če obstoja razloga, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ne dokaže, je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, zato se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.
Na podlagi 390. člena ZPIZ-2 se prej veljavni predpisi uporabljajo le v primerih, ko se je postopek za uveljavitev pravice začel pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
Tožnik neutemeljeno nasprotuje uporabi podzakonskega akta, s katerim se vsako leto določijo valorizacijski količniki za preračun plač iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečnih plač iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem ti veljajo. Podlaga za to je podana v četrtem odstavku 35. člena ZPIZ-2, ki pomeni le realizacijo drugega odstavka tega člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031020
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožeča stranka upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP le v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo in je bila izdana odločba o invalidnosti, ali tudi v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca in odločba o invalidnosti ni bila izdana.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožnik po drugem odstavku 5. člena uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede upravičen do položajnega dodatka?
odpoklic predsednika uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta
Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali člana uprave v takšnih okoliščinah ni treba izkazati in konkretizirati negativnega vpliva na vodenje poslov in družbo, natančneje na njena zunanja razmerja do poslovnih partnerjev ali na poslovne rezultate.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00020441
ZGD-1 člen 501, 501/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - razlogi za izstop
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali porušeni osebni odnosi med družbeniki predstavljajo utemeljen razlog za izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo v smislu drugega odstavka 501. člena ZGD-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovne naloge - obseg del - potreba po delu
Poslovni razlog je podan tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Zaradi prerazporeditve nalog, delo delavca, ki je te naloge opravljal, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Toženka tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišča druge stopnje, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj ni postavila.
sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost
Glede povrnitve premoženjske škode ZVPSBNO v 21. členu posebej predpisuje objektivno odgovornost države in uporabo meril za odmero odškodnine iz 4. in 16. člena tega zakona, v ostalem pa napotuje na uporabo določb obligacijskega zakonika o povrnitvi premoženjske škode. Prav v vseh relevantnih določbah (26. člen Ustave, 131. člen OZ, 21. člen ZVPSBNO) pa je popolnoma jasno predpisana odgovornost za škodo, povzročeno z nedopustnim ravnanjem. Brez vzročne zveze med konkretnim protipravnim ravnanjem državnih organov (v obravnavanem primeru pravdnega sodišča) in nastalo škodo zato ne more biti odškodninske odgovornosti države.
OZ člen 287, 364, 364/2. ZPP člen 236, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4, 370, 370/3.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pripoznava dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodbe ni mogoče preizkusiti
Pripoznava dolga mora biti jasna, nepogojna in določena. Iz izjave ali konkludentnega ravnanja mora biti razvidna pravna podlaga terjatve. Iz primeroma naštetih konkludentnih ravnanj v drugem odstavku 364. člena OZ, ki predstavljajo pripoznavo dolga, je mogoče razbrati, da mora iz ravnanja dolžnika jasno izhajati, da je njegov namen priznati obstoj dolga do upnika. Gre za ravnanja, usmerjena v poplačilo obveznosti. Zgolj omembe kredita v poslovnem načrtu pa ni mogoče opredeliti za takšno ravnanje.
direktor - potek mandata - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - izplačilo razlike v plačah - višina
Upoštevajoč odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej tudi 169. člen OZ). To pomeni, da mu pripada nadomestilo tiste plače, kot bi jo prejel, če bi delal, kar vključuje tudi morebitna zvišanja plače, uskladitve, dodatna izplačila plač ipd. Zato se v takih in podobnih primerih ni mogoče vedno nasloniti na določbo sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih; takšna višina nadomestila v nekaterih primerih namreč ne pokrije celotnega prikrajšanja.
V konkretnem primeru je pogodbeno določilo jasno: direktorici pripada nadomestilo plače v višini njene direktorske plače še za tri mesece po prenehanju mandata (torej tri mesece po 30. 6. 2013), ne pa tudi kasneje. Tako iz pogodbe jasno izhaja, da tožnica, tudi če bi delala, ne bi bila več upravičena do plače za delovno mesto direktorice, kateri je mandat potekel, temveč do plače za delovno mesto, ki jo je bil v skladu z 12. členom pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan ponuditi tožnici. Takšna ureditev je tudi logična posledica razumevanja, da je višja plača (lahko) vezana prav na opravljanje nalog direktorja v času njegovega mandata (oziroma v tej zadevi še tri mesece po tem), po poteku tega pa na ustrezno drugo zaposlitev, ki ni več zaposlitev direktorja.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odločba - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožničin, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. To za tožnico predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, saj v nasprotnem primeru tožnici v letu 2015 ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Glede učinkovanja nove odločbe Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 132. ZDSS-1 člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedovoljena revizija - novela ZPP-E - prehodne in končne določbe - zavrženje revizije
Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma tožnica ni niti predlagala njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00031212
ZPSPP člen 28. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi odstopa od pogodbe po 28. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih potrebna sodna intervencija.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Konkretna in natančna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, ki je predlagatelj ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.
V obravnavani zadevi je sodba sodišča druge stopnje (v zvezi z dopolnilno sodbo) postala pravnomočna le v delu, s katerim je bila tožnici prisojena odškodnina v višini 40.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je sodba v tem delu za tožnico ugodna, nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper njo. V preostalem delu je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker v tem obsegu odločitev torej ni postala pravnomočna, revizija zoper njo ni dovoljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
Revizija v primeru, ko se z njo izpodbijajo samo zakonske zamudne obresti kot postranska terjatev (ne pa tudi glavni zahtevek) ni dovoljena.