• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>
  • 161.
    VSRS Sklep II DoR 339/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS00020054
    ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367c. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 7.
    predlog za dopustitev revizije - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 162.
    VSRS Sodba XI Ips 36426/2018
    10.1.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00019527
    ZKP člen 272, 272/1, 272/2, 371, 371/1-11.
    pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
    Za utemeljitev obstoja utemeljenega suma v fazi odločanja o priporu po vložitvi obtožnice, ko se zahteva zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP), ne zadošča le povzemanje navedb iz oškodovankinih kazenskih ovadb, ki, razen z izpovedbama dveh policistov, iz katerih izhajajo le njune zaznave o oškodovankinem psihičnem stanju v času policijske obravnave, in še to le v zvezi z dvema od več obravnavanih dogodkov, nista podprti z nobenimi drugimi dokazi.
  • 163.
    VSRS Sklep I R 218/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00019091
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika
    Ni primerno, da bi pristojno sodišče odločalo o protipravnosti lastnega ravnanja, saj bi to lahko vzbudilo dvom strank in javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
  • 164.
    VSRS Sklep II DoR 410/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
    VS00019040
    ZPP člen 8, 190, 214, 214/2, 347. ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. URS člen 155. PZ člen 44, 44/2. ZL člen 5. SPZ člen 9.
    dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je sodišče s tem, ko je sprejelo zaključek, da tožena stranka ni prerekala, da so vtoževane nepremičnine bile potrebne za izvajanje gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča (in to dejstvo štelo za priznano) kršilo pravilo iz 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),

    - ali je sodišče s tem, ko v konkretnem primeru ni ugotavljalo, ali na vtoževanih nepremičninah stojijo infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zmotno uporabilo materialno pravo iz 76. člena ZGJS,

    - ali je sodišče z zaključkom, da so se vtoževane nepremičnine uporabljale za izvajanje gospodarske javne službe državnega pomena, zmotno uporabilo materialno pravo, kršilo prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS in zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 8. in 347. člena ZPP,

    - ali je v konkretnem primeru podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da se dobra vera domneva in da tožeča stranka dejstev, ki bi to domnevo izpodbijala, v svojih vlogah ni navedla,

    - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je bila pasivna legitimacija tožene stranke ob vložitvi tožbe podana, čeprav iz odločbe Ustavnega sodišča Up-699/2012 izhaja, da je pravna subjektiviteta Občine Ankaran v času vložitve tožbe že obstajala,

    - ali je sodišče pravilno uporabilo 190. člen ZPP, ko je štelo, da se ta uporablja tudi v situacijah iz tretjega odstavka 52.b člena Zakona o lokalnih skupnostih.
  • 165.
    VSRS Sodba II Ips 234/2018
    10.1.2019
    MEDIJSKO PRAVO
    VS00019606
    ZMed člen 31.
    mediji - objava popravka - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - tretja oseba - identiteta tožeče stranke in osebe v medijskem obvestilu - argument precedensa - razlikovanje
    Vprašanje, o katerem mora odločiti Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi, se glasi: Ali je mogoče s popravkom medijskega obvestila zajeti tudi tretje osebe, ki so v (spornem) obvestilu nastopale kot (domnevno) prizadete osebe skupaj s tožnikom, ki po ZMed uveljavlja pravico do popravka. Rešitev tako oblikovanega pravnega (revizijskega) problema (vprašanja) se glasi: to je mogoče in dopustno, če tožnik s tem vzpostavlja dialog z življenjskim dogodkom (dogajanjem), kakor je opisan v izvornem obvestilu in s takšnim izvrševanjem pravice do popravka ne uresničuje hkrati kakšnega izmed odklonitvenih razlogov po 31. členu ZMed.
  • 166.
    VSRS Sklep I R 196/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00020078
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - manjše sodišče
    Okoliščina, da ena od strank opravlja sodniško službo pri sodišču, ki postopek vodi, je okoliščina, ki bi tako v javnosti kot pri nasprotni stranki lahko vzbudila resen dvom v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča.
  • 167.
    VSRS Sodba II Ips 242/2017
    10.1.2019
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS00019781
    ZPP člen 190, 190/2, 337, 337/1, 370, 370/3. SPZ člen 146, 146/4, 153, 153/1. ZUKSB člen 11, 11/1, 11/7, 11/8, 29, 29/2. ZIZ člen 17.
    hipotekarna tožba - tožbeni zahtevek - aktivna stvarna legitimacija - maksimalna hipoteka - prenos maksimalne hipoteke - prenos pogodbe, iz katere izvira temeljno razmerje - izbrisna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - lex specialis - lex posterior derogat legi priori
    Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka. Domneva se, da so vpisi v zemljiški knjigi pravilni, da obstaja pravica v obsegu, kot izhaja iz vsebine vpisov, da pravica obstaja do izbrisa in da po izbrisu ne obstaja več. Toženka bi tako, ker gre za očitek o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe, za izbris prenosa maksimalne hipoteke na tožnico ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov morala vložiti izbrisno tožbo. Dokler pa je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka, je podana tudi tožničina materialna aktivna legitimacija.

    SPZ v četrtem odstavku 146. člena izrecno določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Vendar pa je ZUKSB v odnosu do SPZ kasnejši (lex posterior derogat legi priori) in specialnejši zakon (lex specialis derogat legi generali), saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožnico (DUTB, d. d.), medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hipotek na splošno, torej ne glede na subjekte.
  • 168.
    VSRS Sklep II Ips 295/2017
    10.1.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00019598
    OZ člen 5, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZNP člen 112.
    solastnina - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - konkretno in realno prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
    Nižji sodišči sta menili, da tožnica svojega prikrajšanja ni izkazala, saj bi morala od tožencev zahtevati izselitev iz točno določenih prostorov oziroma sama predlagati način bodoče uporabe nepremičnin, ki bo skladen s solastniškimi deleži. Takšno stališče je prestrogo, saj v odsotnosti izrecnega dogovora posamezen solastnik nima pravice razpolagati s točno določenim (fizičnim) delom nepremičnine in zahtevati njegove izročitve v izključno posest. Tožnica je s pozivom, naj izpraznijo prostore po lastni izbiri, tožencem omogočila, da bi sami izbrali rešitev, ki bi bila zanje najbolj sprejemljiva. Posebno pa se kot prestrogo izkaže ob upoštevanju ravnanja nasprotne stranke. Tako je odločilno, da ni bilo ugotovljeno, da bi se toženci na tožničin poziv kakorkoli odzvali in so očitno zavračali tako dogovorno rešitev kot prostovoljno izselitev iz dela nepremičnine po lastni izbiri. Ignoranca in neodzivnost za pozive solastnika nasprotujeta načelom mirnega reševanja sporov ter vestnega in poštenega izvrševanja pravic.
  • 169.
    VSRS Sodba in sklep II Ips 225/2017
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00018864
    ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
    vrnitev darila - odpadel nagib - razlogi za revizijo - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
    Presoja verodostojnosti in prepričljivosti dokazov je pridržana sodiščema nižjih stopenj. Revident lahko z grajo dokazne ocene uspe le, če izkaže, da ima takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Skrajni primeri take dokazne ocene bi lahko pomenili kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani. Hkrati mora biti tudi logično vzdržna, razumna in dosledna.
  • 170.
    VSRS Sodba II Ips 271/2017
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00019934
    OZ člen 50, 417, 435, 533. ZPP člen 8, 214, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/3.
    prodajna pogodba - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazno breme - cesija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - preskakovanje pravnih sredstev
    V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb; zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe. Tudi Ustavno sodišče RS je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da višjemu sodišču ni treba izčrpno ponavljati razlogov (sodišča prve stopnje) za odločitev, kadar se strinja z njegovo presojo, in je že obrazložitev sodišča prve stopnje dovolj izčrpna, če pritožnik v pritožbi ne uveljavlja novih pravnih argumentov. Pritožbenemu sodišču se ni bilo treba opredeliti do vsakega izvedenega dokaza in pojasnjevati, zakaj toženka dokaznega bremena glede obstoja darilnega namena pogodbe ni zmogla; to je namreč naloga sodišča prve stopnje, ki je t. i. iudex facti. Polemiziranje s subjektivno dokazno oceno pritožnice ni dolžnost pritožbenega sodišča.
  • 171.
    VSRS Sklep II DoR 411/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
    VS00019041
    ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1
    dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska raba

    Revizija se dopusti glede vprašanj:
    1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine?
    2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin?
    3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.

  • 172.
    VSRS Sklep X DoR 175/2018-3
    9.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00023215
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/8. ZVoz člen 2, 2/1-4.
    dopuščena revizija - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - običajno prebivališče
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali pravni termin "običajno prebivališče," opredeljen v Zakonu o voznikih, tvori pravno podlago za opredelitev nedoločenega pravnega pojma "dejanskega življenja" iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije?
  • 173.
    VSRS Sklep I Up 41/2018
    9.1.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00019473
    ZPP člen 343, 343/4.
    sklep o prekinitvi upravnega postopka - predhodno vprašanje v upravnem postopku - dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo
    Pritožnik, ki je s tožbo izpodbijal sklep tožene stranke o prekinitvi postopka do odločitve drugega upravnega organa o predhodnem vprašanju, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njegova tožba zavržena. S tožbo je namreč zahteval odpravo izpodbijanega sklepa tožene stranke, da bi se lahko postopek pred toženo stranko nadaljeval in zaključil z vsebinsko odločitvijo o zadevi. Tako odločitev pa je tožena stranka glede na obvestilo že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
  • 174.
    VSRS Sklep X DoR 81/2018-8
    9.1.2019
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI SPOR
    VS00020399
    ZPP člen 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 22, 22/1, 33, 33/1-1.
    predlog za dopustitev revizije - izvrševanje kazenskih sankcij - prošnja za pogojni odpust - odpadel pravni interes - izpodbojna tožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Ker je bila predlagateljica še pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije (v zvezi z izpodbijanjem odločbe o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust) predčasno odpuščena s prestajanja kazni zapora, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati, saj je vložila izpodbojno tožbo (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže.
  • 175.
    VSRS Sodba U 5/2018-8
    9.1.2019
    SODSTVO
    VS00018843
    ZSSve člen 37, 37/3, 39, 39/1, 45, 45/4, 45/2.
    sodnik - sodniška služba - suspenz - disciplinski postopek - ločenost postopkov - hujša disciplinska kršitev - javno zaupanje - osebna integriteta - začetek postopka - predlog za presojo ustavnosti

    Pri disciplinskem postopku in postopku zaradi izreka suspenza iz četrtega odstavka 45. člena ZSSve gre za dva ločena postopka, ki imata različno pravno naravo in zato tudi različen tek, ki sta v pristojnosti različnih organov, pri čemer pa ima tožnik v obeh samostojno pravno sredstvo. Odločitev o suspenzu lahko izpodbija iz razloga, da očitki, ki so bili v izpodbijani odločbi o suspenzu predstavljeni, nimajo ustreznega značaja in teže, pri čemer pa se bo njihova utemeljenost presojala v ločenem disciplinskem postopku (z dokončno odločitvijo pristojnega organa). Izrek suspenza torej ne temelji na presoji utemeljenosti očitanih disciplinskih kršitev, temveč na presoji, ali so očitki (utemeljeni ali ne) takšnega značaja in teže, da narekujejo izrek suspenza zaradi zasledovanja cilja zaupanja javnosti v sodstvo in varstva njegovega ugleda.

    Suspenz je sicer povezan z disciplinskim postopkom, saj brez uvedenega disciplinskega postopka njegov izrek po ZSSve ni mogoč. ZSSve uvedbo disciplinskega postopka in možnost začasne odstranitve iz sodniške službe veže na vložitev neposrednega predloga za izrek disciplinske sankcije. To pomeni, da je bil v konkretnem primeru disciplinski postopek zoper tožnika uveden z vložitvijo predloga za izrek disciplinske sankcije, četudi mu ta predlog (še) ni bil vročen. S tem so bili namreč izpolnjeni formalni pogoji za izrek suspenza.

  • 176.
    VSRS Sklep X DoR 162/2018-3
    9.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VODE
    VS00023213
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - nadomestilo za rabo vode - vodna pravica - retroaktivnost - pridobljene pravice - zastaranje

    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali odmera obveznosti plačila nadomestila za rabo vode na podlagi 199.b člena ZV-1 za čas od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2013 v nasprotju z 2., 33. in 155. členom Ustave Republike Slovenije posega v pravni položaj zavezancev, ki so v tem obdobju rabili vodo brez podeljene vodne pravice?

  • 177.
    VSRS Sklep X DoR 300/2018-3, enako tudi VSRS Sklep X DoR 303/2018
    9.1.2019
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00022960
    ZTuj-2 člen 68, 68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZPP člen 367.a, 367.c.
    dopuščena revizija - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - objektivni kriterij - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali je zaradi nevarnosti pobega (drugi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III) dopustno pridržati prosilca za mednarodno zaščito na podlagi objektivnega kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih (nesodelovanje v postopku)?
  • 178.
    VSRS Sklep X Ips 334/2016
    9.1.2019
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00019949
    ZUS-1 člen 83, 83/2. ZJC-B člen 19.
    dovoljenost revizije - razlastitev - občinska javna cesta - povezanost očitkov kršitev in nosilnih razlogov izpodbijane sodbe - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
    Izpodbijana sodba temelji na dveh samostojnih razlogih. Revidentkina vprašanja pa se nanašajo le na en razlog (izkazanost javne koristi). Ker se vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja, bi bila vsebinska obravnava revidentkine revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidentka izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen njen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo pa revidentka tudi izkazuje svoj pravni interes.

    1.
  • 179.
    VSRS Sklep X DoR 130/2018-3
    9.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00023310
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesionar - smrt - prenehanje koncesije - koncesijska pogodba

    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali je okoliščina, ki je določena zgolj v koncesijski pogodbi, lahko razlog za prenehanje koncesije?

  • 180.
    VSRS Sklep I Up 170/2018
    9.1.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00019469
    ZUS-1 člen 31, 37, 36.
    nejasna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti tožbe - dopolnitev tožbe v upravnem sporu - izpodbijani upravni akt - zavrženje nerazumljive tožbe - laična stranka - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti
    ZUS-1 določno opredeljuje kršitve, ki so tožbeni razlog in tožbene zahtevke v upravnem sporu. Na tožniku je torej, da sprejme odločitev, katero od možnosti bo uporabil, da bi dosegel zasledovani cilj. Le v primeru, da tožba v tem pogledu ni razumljiva, ker ni mogoče ugotoviti tožnikove volje, ga je sodišče skladno z 31. členom ZUS-1 dolžno pozvati na dopolnitve, ki se nanašajo na popolnost ali razumljivost tožbe, ne pa na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka. Sodišče torej tožnika ni dolžno pozvati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval, ampak le, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe, ki se lahko kaže tudi kot njena nejasnost.

    Obveznost upravnega sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost ves čas postopka, vzpostavlja le tožba, glede katere ni formalnih zadržkov za njeno vsebinsko obravnavo in ki so kot razlog za zavrženje določeni v 36. členu ZUS-1.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>