sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - bistveno spremenjene razmere - preživninska (ne)zmožnost - aktivno iskanje zaposlitve - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - procesna nesposobnost - zaslišanje predlagatelja
Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočne urejene preživnine predstavlja določba 197. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojujejo vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - premoženjsko stanje stranke - pridobitev podatkov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - drugostopenjska odločba - zavrženje predloga
Čeprav je iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča I Cp 2271/2019 delno razvidno premoženjsko, finančno ter likvidnostno stanje tožeče stranke, pa predložen sklep Višjega sodišča v Ljubljani ne more nadomestiti izpolnitve zakonske zahteve, po kateri mora stranka, ki želi taksno oprostitev, sodišču prve stopnje predložiti soglasje, da lahko z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in izjavo, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so navedeni v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost. Stranka mora (zato) vse podatke iz 12. člena ZST-1 navesti v vsakem posameznem postopku, s tem pa po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča zagotoviti tudi njihovo ažurnost.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033803
ZMCGZ člen 11. ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 158. Zakon o trgovačkim društvima (Zakon o gospodarskih družbah, Hrvaška, 1993) člen 148.
posojilna pogodba - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - izplačilo dobička - tiha družba - pogodba o tihi družbi - družbenik družbe - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - civilna družbena pogodba - pobotni ugovor - vračilo posojila - kontna kartica - nesporno dejstvo - dokazna ocena - sprememba dejanske in pravne podlage - sporazumno reševanje spornih vprašanj
Stranki pogodbe o ustanovitvi tihe družbe sta lahko le tihi družbenik in nosilec tihe družbe, ne pa družbenika gospodarske družbe.
Ker toženka ni bila stranka družbene pogodbe o ustanovitvi družbe, iz tega naslova do tožnika ne more imeti nobene terjatve iz naslova izplačila dobička.
prisilna hospitalizacija - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - duševna motnja
Presoja izpolnjenosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033299
URS člen 29.. KZ-1 člen 20, 20/2, 214.
kaznivo dejanje oderuštva - elementi kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
S pritožbenimi navedbami pa ni mogoče soglašati. Ne le, da glede na navedeno obramba v pritožbi istočasno zatrjuje, da je B. za obdolženega P. tako obremenilna, kot razbremenilna priča, kar je samo s seboj v nasprotju, obramba tega, kaj konkretno želi z zaslišanjem navedene priče dokazati in zakaj bi bilo zaslišanje M.B., ki sicer živi na Madagaskarju, materialnopravno relevantno, sploh ni konkretizirala.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka očetu - sposobnosti in zmožnosti staršev - dokazovanje z izvedencem - tehtanje okoliščin - največja korist otroka - stiki otroka s staršem - stiki v korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - določitev obsega stikov - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti matere - začasna odredba o stikih - končna odločba
Ureditev preživljanja med postopkom je potrebna le tedaj, ko je verjetno izkazano, da je ogroženo nujno preživljanje otrok.
Ni vzbujen dvom o pravilnosti ugotovitev o pomanjkljivostih vsakega od staršev pri soočanju s čustveno zahtevnimi situacijami, ki se posledično izražajo v njuni komunikaciji. Sodišče ni spregledalo, da tovrstna komunikacija otrokoma ni v korist. Pravilno je prepoznalo, da bi bilo v korist otrok, če bi se starša vključila v terapevtsko obravnavo, s pomočjo katere bi izboljšala medsebojno komunikacijo in bi v medsebojnih stikih, ki sta jih glede na to, da sta še vedno starša skupnih otrok, dolžna ohranjati, ravnala tako, da bi pri otrocih sooblikovala pozitivno podobo o drugem staršu (in hkrati tudi o sebi). Dejstvo, da je za prostočasne dejavnosti otrok med postopkom skrbela mati, še ne pomeni, da oče ne zmore prepoznati želja otrok in njunih talentov in zanju poskrbeti tudi na tem področju.
Mati si v največji možni meri prizadeva za korist otrok, da sta otroka nanjo navezana in da je materina skrb zanju pomembna. Pogovor z otrokom za potrditev teh dejstev zato ni bil potreben. Navedeno pa še ne vzbuja dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja, da se sin bistveno večkrat kot vrstniki čuti dolžnega poskrbeti za mater in da je to breme zanj pretežko. Tu ne gre za pomoč pri domačih opravilih, ampak za otrokovo doživljanje materine bolezni in z njo povezanih prikrajšanj. V povezavi z ugotovitvijo, da toženka pri otrocih ne zmore prepoznati potrebe po soočanju z občutki ob njeni bolezni, je prepričljiva tudi ugotovitev, da otrok prevzema nase breme, ki ga pri devetih letih ne zmore nositi.
Nepotrebna je izrecna zapoved, da mora starš drugega starša obvestiti o obisku otroka pri zdravniku in mu omogočiti navzočnost pri pregledu. Resnejše odločitve v zvezi z zdravljenjem otrok starša sprejemata soglasno. Kolikor gre za manj resna obolenja, pa zadostuje v izreku sodbe določena obveznost, da sta si starša dolžna predati zdravila in napotke za zdravljenje ter se držati predpisane terapije.
Drugače kot v preteklem obdobju, ko sta starša za otroka skrbela skupno in je za otroka poskrbel tisti od staršev, pri katerem sta dejansko bila, je po izdaji sodbe, po kateri sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu, treba materin prispevek k preživljanju otrok določiti na podlagi ovrednotenja potreb vsakega od otrok in preživninskih zmožnosti vsakega od staršev (189. člen DZ) in ga izraziti v denarju. Preživnina se namreč praviloma plačuje v denarju. Izjema velja le za primere, ko se starša dogovorita drugače ali ko plačilo preživnine v denarju ni mogoče. Ugotovljena dejstva v obravnavani zadevi ne utemeljujejo nobene od njiju.
Pri ovrednotenju potreb je treba upoštevati vse otrokove potrebe. Utemeljeno je sodišče upoštevalo dejstvo, da bosta otroka velik del časa preživela pri materi in bo tedaj ona poskrbela za njune dnevne potrebe.
Potem ko bodo ugotovljene potrebe otrok in ovrednoten delež, ki ga je dolžan prispevati vsak od staršev, bo za pravilno razporeditev preživninskega bremena treba še ugotoviti, kateri stroški zaradi bivanja pri materi ne bodo nastajali očetu in bodo zato zmanjševali materino preživninsko obveznost.
Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00033375
ZPP člen 143, 143/3, 143/4, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pogoji za postavitev začasnega zastopnika - ugotavljanje dejanskega prebivališča - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - ugovor zoper sklep o zavarovanju - poseg v pravico do izjave - ustavna pravica do enakega varstva pravic
Nespoštovanje zahtev iz ustavne pravice do enakega varstva pravic in citirane določbe ZPP, udejanjeno v preuranjeni postavitvi začasne zastopnice, ki z vsebino zadeve ni seznanjena tako kot dolžnik, predstavlja poseg v dolžnikovo pravico do izjave v postopku, zaradi česar je onemogočeno učinkovito varstvo njegovih pravic.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4. ZS člen 83, 83/2.
prepozna pritožba - vročanje sodnih pisanj - sodne počitnice / poletno poslovanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - rok za dvig pisanja - štetje roka - iztek roka za dvig pisanja na nedeljo - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošti in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo. Zakon o sodiščih vročitvi med sodnimi počitnicami (izročitev obvestila o prispeli sodni pošiljki in dvig sodne pošiljke v roku 15 dni od puščenega obvestila) ne odvzema pravne veljave, saj je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samim postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035835
OZ člen 105, 116, 116/1, 190, 190/3. ZPP člen 214, 214/2, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pasivnost stranke - domneva priznanja dejstev - sklepčnost tožbe - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank - dobava vozil - sporazum strank - odpadla pravna podlaga - vrnitev prejetega denarja - neupravičena pridobitev
Pritožnica ima sicer prav, da se določba 116. člena OZ o nemožnosti izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka, nanaša na nek objektiven, od pravdnih strank neodvisen razlog, ki pa ga tožeča stranka ni zatrjevala. Ne glede na navedeno pa pritožnica s temi navedbami ne more uspeti. Iz neprerekanih odločilnih dejstev je namreč razvidno, da sta bili pravdni stranki sporazumni, da tožena stranka tožeči stranki vrne prejeti znesek, ker do dogovorjene dobave vozil ni prišlo. Pravna podlaga je odpadla, ostala pa je obveznost vrnitve prejetega zneska tožene stranke tožeči stranki (tretji odstavek 190. člena OZ). S tem se pokaže, da so zmotna pritožbena izvajanja, da je tožba nesklepčna, ker nima trditev o tem, da bi tožnica toženko pozivala na izpolnitev, da bi ji odobrila dodaten primerni rok ipd. v smislu 105. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNE TAKSE
VSL00032419
ZPP člen 269, 286a, 286a/3. ZASP člen 81. OZ člen 193, 364. ZST-1 člen 33.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka
Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev.
Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej.
Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.
Ocena dokazov je torej pod črto skrbna in jasna ter je pritožbeni očitki niso omajali. Ker torej toženec ni izpolnil svoje obveznosti tako, kot je bila dogovorjena, ga je imela tožnica pravico terjati, njen zahtevek pa je tako v celoti utemeljen (prvi odstavek 239. člena OZ).
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ima po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor tri procesne možnosti po ZST-1: 1. da plača sodno takso, 2. da vloži predlog za oprostitev, obročno ali odlog plačila sodne takse ali 3. da ugovarja plačilnemu nalogu. Vsako od teh procesnih možnosti mora opraviti v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga, sicer nastopijo pravne posledice. Samo pravočasni predlog za taksne ugodnosti in ugovor zoper plačilni nalog zadržita tek roka za plačilo sodne takse in preprečita nastanek pravnih posledic.
ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izguba sluha
Izvedenec je glede na zdravstveno dokumentacijo pravilno ugotovil, da v njej ni opisanih znakov, ki bi potrjevali poškodbo notranjega ali srednjega ušesa. Izvedenec je podal mnenje, da gre pri tožniku za starostno naglušnost, ki se je slučajno izrazila po poškodbi, katera pa zanesljivo ni imela vpliva na izgubo sluha.
ugovor se šteje za umaknjen - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ker dolžnik v roku iz plačilnega naloga sodne takse ni plačal in ker v predmetni zadevi tudi niso podani pogoji za odlog, oprostitev in obročno plačilo sodne takse, kar vse pritožbeno ni sporno, je sodišče na podlagi petega odstavka 29. b člena ZIZ pravilno štelo, da je dolžnik ugovor umaknil.
ZZZDR člen 129, 129a. ZVojI člen 9, 11, 14. ZPP člen 413.
preživninska obveznost - preživnina za otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - invalidnost - vojni invalid - nadomestilo za invalidnost - dejansko stanje ob izdaji odločbe - predodelitev otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživninske obveznosti toženke upoštevalo vrednostni trikotnik in sicer potrebe mladoletnih otrok ter materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank. Glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank je pravilno ocenilo, katere mesečne in letne preživninske potrebe otrok lahko krijeta pravdni stranki in v kakšnem razmerju.
Tožnik na podlagi ZVojl prejema mesečno 1.930,00 EUR. Zmotne so pritožbene navedbe, da gre za denarne prejemke, ki jih ni mogoče upoštevati v okviru materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika, ker so ta denarna sredstva namenjena zgolj njegovemu preživljanju in vsakodnevnemu blaženju njegovih težav, ki jih ima kot invalid.
Preživninska obveznost se določi oziroma porazdeli med preživninska zavezanca, glede na ugotovljene dejanske okoliščine ob izdaji sodbe.
neizvedba dokaza - zaslišanje strank - neupravičen izostanek z naroka
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Kot izhaja iz pritožbe in iz izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ni zaslišalo pravdnih strank, ker se nista odzvali sodnemu vabilu (glej 7. točko izpodbijane sodbe). Gre za v ZPP predvideno posledico neupravičenega izostanka stranke z naroka, na katerem naj bi bila zaslišana (glej 258. in 262. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko predmetnega dokaza ni izvedlo. V tej situaciji sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podajati nobenih dodatnih argumentov za neizvedbo dokaza, kot zmotno meni pritožnica, in s takšnim ravnanjem ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Skladno s pravili ZPP tudi ″odločitev sodišča″, da na narok z vabilom za zaslišanje povabi pravdni stranki, ni v ničemer obvezujoča in torej ne učinkuje na način, da bi bilo ta dokaz sodišče v vsakem primeru dolžno izvesti.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - enotna kazen - izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj. Za enega od teh (nevarna vožnja v cestnem prometu) mu je določilo (le) zaporno kazen, ne pa tudi stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Slednjo mu je izreklo šele pri enotni zaporni kazni. Po prvem odstavku 53. člena KZ-1 mora sodišče v primeru, če je storilec z enim dejanjem izvršil dve ali več kaznivih dejanj, za katera mu hkrati sodi, določiti najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreči enotno kazen. Sodišče ne sme posamezne kazni izreči šele pri izreku enotne kazni, če je pred tem ni določilo pri posameznem kaznivem dejanju.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah za izid zdravljenja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prekluzija dejstev in dokazov - premoženjska škoda - izgubljeni dohodek - mesečna renta - spremenjene okoliščine - sprememba prisojene odškodnine
Bistveno je, da je bil voziček poškodovan, zavarovanec toženke pa delavcem ni zagotovil jasnih navodil glede dolžnosti pregledovanja vozičkov. V navodilih za ravnanje s poškodovanimi RC vozički je predviden le postopek odstranitve poškodovanih vozičkov, ne vključujejo pa poučitve delavcev o identifikaciji okvar na vozičkih – torej obveznosti pregledovanja vozičkov. Od delavke je bilo nerealno pričakovati, da bo sama preverjala izpravnost delovne opreme, ki je imela skrito napako (izpadli vijak), predvsem glede na dejstvo, da imajo delavci toženkinega zavarovanca predpisan normativ, ki ga morajo dosegati (čim prejšnja izpraznitev vozička in pribava novega).
Procesni zakon daje možnost predlaganja dokazov tudi v pritožbenem postopku, a le z izjemo: če ga stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti/navesti že prej.