sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - delna pripoznava tožbenega zahtevka - neobrazložena odločitev - skupno premoženje - dediči kot nujni sosporniki - stroški postopka - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - dopolnitev postopka na drugi stopnji - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do izjave drugo toženca o pripoznavi dela tožbenega zahtevka v sodbi in tudi ni pojasnilo, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek.
Sodišče je pri interpretaciji pomena določila pravilno izhajalo iz skupnega namena pogodbenikov in določilo razlagalo v okviru splošnih načel obligacijskega prava, upoštevajoč dejstvo, da je pogodbo sestavila toženka sama ter je zato nejasna določila treba razlagati v korist tožnika (83. člen OZ).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035373
ZZZDR člen 84, 84/2.
razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - causa (kavza) - vrnitveni zahtevek
Kavza je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne, in sicer je ta preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve »vera v dosmrtno skupno življenje«. Zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila po drugem odstavku 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere. Obravnavani zahtevek ni utemeljen, če pravna podlaga darila ni v opredeljeni veri, ampak jo sestavljajo tudi drugi nagibi, ki morda celo prevladujejo.
ugovor po izteku roka - sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Ker niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in ker dolžnik ni plačal sodne takse, je sodišče prve stopnje skladno z 29b. členom ZIZ pravilno zaključilo, da se ugovor dolžnika po izteku roka šteje za umaknjen.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah za izid zdravljenja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prekluzija dejstev in dokazov - premoženjska škoda - izgubljeni dohodek - mesečna renta - spremenjene okoliščine - sprememba prisojene odškodnine
Bistveno je, da je bil voziček poškodovan, zavarovanec toženke pa delavcem ni zagotovil jasnih navodil glede dolžnosti pregledovanja vozičkov. V navodilih za ravnanje s poškodovanimi RC vozički je predviden le postopek odstranitve poškodovanih vozičkov, ne vključujejo pa poučitve delavcev o identifikaciji okvar na vozičkih – torej obveznosti pregledovanja vozičkov. Od delavke je bilo nerealno pričakovati, da bo sama preverjala izpravnost delovne opreme, ki je imela skrito napako (izpadli vijak), predvsem glede na dejstvo, da imajo delavci toženkinega zavarovanca predpisan normativ, ki ga morajo dosegati (čim prejšnja izpraznitev vozička in pribava novega).
Procesni zakon daje možnost predlaganja dokazov tudi v pritožbenem postopku, a le z izjemo: če ga stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti/navesti že prej.
odločitev o pravdnih stroških - sprememba predpisa - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18. 11. 2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka
Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.
Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033245
OZ člen 579. ODZ paragraf 974.
tožba za izpraznitev nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - darilna pogodba - razveza darilne pogodbe - prekarij - preklic prekarija - dokazno breme - dokazna ocena
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zakoncema Š. dano le dovoljenje za gradnjo in brezplačno uporabo stanovanja brez določenega trajanja uporabe in roka vrnitve. Pri takem razmerju pa gre za prekarij v smislu 974. paragrafa ODZ oziroma 579. člena OZ, ki tožnici omogoča, da od toženca kadarkoli zahteva, da prostore, ki jih v hiši zaseda, izprazni.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - vožnja z mladoletnim voznikom brez izpita - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - hude telesne poškodbe - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - odmera denarne odškodnine
Za ugotovljeno škodo je sodišče prve stopnje tožnici namenilo skupaj 26.750,00 EUR, kar je v času sojenja predstavljalo približno 24 povprečnih neto plač - ob upoštevanju 100 % temelja. Pritrditi je treba pritožnici, da je kot 15-letno dekle v nesreči utrpela hude poškodbe: kar 11 prelomov (poleg preloma leve senčnice vse na gibalnih delih: tri na treh vretencih hrbtenice, obsežne prelome ramenskega obroča: prelom obeh ključnic, prelom obeh prvih reber in drugega rebra desno, prelom obeh kosti leve podlahti), poleg tega pa še obtolčenino obeh pljučnih kril, vdor zraka v obe prsišči in v medplučje, podkožni emfizem torakalne stene levo in vratu; odrgnine in raztrganine desne nadlahti. Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera (subjektivno merilo) in upoštevaje podobne primere iz sodne prakse je dosojena odškodnina v izpodbijanih delih (za telesne bolečine, strah in skaženost) in v celotnem znesku nekoliko prenizka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - bistveno spremenjene razmere - preživninska (ne)zmožnost - aktivno iskanje zaposlitve - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - procesna nesposobnost - zaslišanje predlagatelja
Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočne urejene preživnine predstavlja določba 197. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojujejo vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih.
izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - kršitev zavarovalne pogodbe - avtomobilsko zavarovanje AO plus
Stranka lahko namreč svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP.
Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - načelo realne subrogacije - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - nakup drugega stanovanja - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - najemnina - povečana vrednost nepremičnine - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze - pravilo o dokaznem bremenu - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalni pritožbeni očitki - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost na trditveno podlago strank - celovita dokazna ocena - neizvedba predlaganih dokazov - umik dokaznega predloga - nepotrebni dokazi - nedopustna pritožbena novota - neodpravljiva postopkovna napaka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o stroških postopka - očitna pisna napaka
Zaradi načela realne subrogacije, ki velja tudi po razvezi zakonske zveze, so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, kupljene z denarjem, ki je skupno premoženje zakoncev ali so pridobljene z zamenjavo oziroma izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.
Spor o višini deležev ni obračunska pravda. Gre za celovito presojo vseh razmerij med bivšima zakoncema, pri kateri je treba ustrezno ovrednotiti ne le vložek posebnega premoženja in dohodke strank, ampak tudi druge okoliščine, kot so pomoč, ki jo daje zakonec drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035327
ZPP člen 155. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/7, 46, 46/3.
pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - ničnost dogovora
Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok.
Ocena dokazov je torej pod črto skrbna in jasna ter je pritožbeni očitki niso omajali. Ker torej toženec ni izpolnil svoje obveznosti tako, kot je bila dogovorjena, ga je imela tožnica pravico terjati, njen zahtevek pa je tako v celoti utemeljen (prvi odstavek 239. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNE TAKSE
VSL00032419
ZPP člen 269, 286a, 286a/3. ZASP člen 81. OZ člen 193, 364. ZST-1 člen 33.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka
Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev.
Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej.
Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.
ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da navedeni stroški ne bi smeli biti upniku priznani zato, ker je bil predmetni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 8. 2019, saj so le ti nastali in bili priglašeni pred ustavitvijo izvršilnega postopka. Takšno stališče potrjuje tudi določba osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.