CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNE TAKSE
VSL00032419
ZPP člen 269, 286a, 286a/3. ZASP člen 81. OZ člen 193, 364. ZST-1 člen 33.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka
Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev.
Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej.
Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - novela ZIZ-L - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah
Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave3. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035327
ZPP člen 155. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/7, 46, 46/3.
pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - ničnost dogovora
Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok.
ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
ZZZDR člen 105, 105/1. DZ člen 290, 290/1. ZUPJS člen 5, 12. ZPP člen 216, 216/1, 413.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - okoliščine konkretnega primera - starševska skrb - stanje v času odločanja - višina preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - odločanje po prostem preudarku - socialni transferji - otroški dodatek
Pravica in dolžnost staršev, ki se odločita, da ne bosta več živela skupaj, je, da se sporazumeta o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Če se starša zaradi nasprotujočih interesov o tem vprašanju ne moreta sporazumeti, izbiro med enim in drugim staršem opravi sodišče. Pri tem je osnovno materialno pravno izhodišče glede vprašanja, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan, upoštevanje koristi otroka. Gre za pravni standard, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera in oceniti, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj.
Sodišče izpolnjenost pogojev za uspešno izvajanje starševske skrbi presoja v času odločanja, zato podatki o tožnikovem ambulantnem zdravljenju v PB iz obdobja pred rojstvom otrok na odločitev ne morejo vplivati.
Tožnik prejema otroški dodatek, ki se pri odmeri višine preživnine ne upošteva. Gre za socialni transfer, ki je namenjen zadovoljevanju potreb družine in se po razpadu družine odmeri na novo. Ob tem se preživnina, ki je odmerjena glede na novo nastale razmere po razpadu partnerske skupnosti, pri odmeri novega otroškega dodatka upošteva.
Toženec s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica za toženca opravila storitve, kot izhajajo iz računov, izstavljenih na podlagi naročniških pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki in ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožnikova navedba, da je dolg plačal, pa ni upoštevna. Pritožnik sme, skladno z določbo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik je prvič šele v pritožbi navedel, da je upniku dolg plačal, pri tem pa ni niti trdil, da tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti v postopku na prvi stopnji, zato pritožbeno sodišče te navedbe ne sme upoštevati.
ugovor se šteje za umaknjen - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ker dolžnik v roku iz plačilnega naloga sodne takse ni plačal in ker v predmetni zadevi tudi niso podani pogoji za odlog, oprostitev in obročno plačilo sodne takse, kar vse pritožbeno ni sporno, je sodišče na podlagi petega odstavka 29. b člena ZIZ pravilno štelo, da je dolžnik ugovor umaknil.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 19/1, 19/2, 20.
oprostitev plačila sodnih taks - fizična oseba - premoženjski cenzus - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja - presežen cenzus - obročno plačilo
Skladno z določbami 10., 17., 18., 19. in 20. člena ZUPJS, je celotni mesečni dohodek tožene stranke in njenih družinskih članov 3.564,50 EUR, mesečni povprečni dohodek na člana družine tožene stranke pa 891,12 EUR (pri upoštevanju vrednost le nekaterih nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke), kar presega dohodkovni cenzus dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev plačila sporne takse niso izpolnjeni, pravilna. Za oprostitev plačila sodne takse bi morala tožena stranka v konkretnem primeru določno navesti vrednost nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke oziroma trditi in dokazati, da je njihova vrednost tako nizka, da utemeljuje oprostitev plačila sodne takse, česar pa ni storila.
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni uporabilo drugega odstavka 19. člena ZUPJS, ki določa, da se ugotovljeno premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti ugotovljenega premoženja, ni utemeljen. Od uveljavitve novele ZST-1C se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do socialne pomoči. Drugi odstavek 19. člena ZUPJS pa se v določenih primerih ne uporablja, med drugim pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Glede na to njegova uporaba v konkretnem primeru ne pride v poštev.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - enotna kazen - izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj. Za enega od teh (nevarna vožnja v cestnem prometu) mu je določilo (le) zaporno kazen, ne pa tudi stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Slednjo mu je izreklo šele pri enotni zaporni kazni. Po prvem odstavku 53. člena KZ-1 mora sodišče v primeru, če je storilec z enim dejanjem izvršil dve ali več kaznivih dejanj, za katera mu hkrati sodi, določiti najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreči enotno kazen. Sodišče ne sme posamezne kazni izreči šele pri izreku enotne kazni, če je pred tem ni določilo pri posameznem kaznivem dejanju.
Sodišče izda sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, vpogleda v evidenco kazenskih točk in pridobljene odločbe o prekršku, s katero so storilcu izrečene kazenske točke za prekršek storjen v času preizkusne dobe. Ker gre za enostaven ugotovitveni postopek v okviru katerega sodišče nima možnosti upoštevanja konkretnih okoliščin prekrška niti navedb o posledicah, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno in je tudi nepotrebno.
oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - nepopolna vloga
Ravnanje osumljene kot ga je opisal oškodovanec kot tožilec, ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja goljufije niti katerega drugega kaznivega dejanja (tako npr. niso opisane niti okoliščine na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na goljufivi namen osumljene ob sklenitvi predmetne posojilne pogodbe). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je vlogo oškodovanca kot tožilca z dne 4. 12. 2019, potem ko mu je dalo še možnost, da jo dopolni dne 17. 1. 2020, na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrglo, pravilna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032354
URS člen 36. ZKP člen 18, 18/2, 214, 220. ZIKS-1 člen 238. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 33.
predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - pravosodni policist - pooblastila pravosodnih policistov - zavod za prestajanje kazni zapora - ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline - pregled bivalnih prostorov in osebnih predmetov zapornika - osebni pregled - zaseg in odvzem predmetov
Pravosodni policisti so imeli zakonsko pooblastilo za osebni pregled zapornika in pregled njegovih bivalnih prostorov ter osebne prtljage po v relevantnem času veljavnem 238. členu ZIKS-1, ki je določal, da smejo pazniki tak pregled opraviti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, in ni predvideval dodatnih pogojev, kot je pridobitev sodne odredbe ali izkazanost utemeljenih razlogov za sum, ki so značilni za hišno preiskavo po 214. členu ZKP.
stroški stečajnega postopka - uveljavljanje izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
V primeru, če bi pritožniki na nepremičninah zemljiškoknjižno stanje ustrezno uredili najkasneje do izdelave prvega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, upravitelj preizkusa terjatev ne bi opravil.
Ker tako niso ravnali, je bilo preizkušenih 20 prijavljenih terjatev. Tudi stroški ocene vrednosti nepremičnin so nastali izključno zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja s strani izločitvenih upnikov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034027
ZP-1 člen 55a, 55a/4, 55a/5, 57c. ZPrCP člen 105, 105/4, 107, 107/2, 107/9, 107/12.
enotni postopek - postopek o prekršku - polovično plačilo globe - napoved pritožbe zoper sodbo - nedovoljena pritožba - vožnja pod vplivom alkohola - odklon preizkusa alkoholiziranosti - uživanje alkohola po prometni nezgodi
Sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je obdolžencu določilo globo za vsak posamezni prekršek, mu nato v skladu s 27. členom ZP-1 izreklo enotno globo v višini seštevka posamezno določenih glob in ga v drugem odstavku pravnega pouka prepisa izreka sodbe (l. št. 46 – 48) poučilo, da lahko v primeru, če zoper sodbo v delu, ki se nanaša na prekrške pod točkami 2., 3. in 4. izreka te sodbe, ne napove pritožbe, plača polovično globo, ki jo mora plačati v roku osmih dni po izteku roka za pritožbo. Iz takega pravnega pouka je povsem jasno za koliko bo znižana enotna globa v primeru, če se obdolženec odloči, da se glede katerega od posameznih prekrškov ne bo pritožil in so pritožbeni očitki o dvoumnem in nedefiniranem pravnem pouku neutemeljeni.
Domnevo iz drugega odstavka 107. člena ZPrCP o naknadnem strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom je mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil ustavljen med vožnjo, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je torej preizkus z elektronskim alkotestom bil odrejen in opravljen dosti kasneje na obdolženčevem domu in ko je obdolženec celo izjavil, da je alkohol užival po vožnji. V takem primeru gre za situacijo iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, policist mora odrediti strokovni pregled. Brez strokovnega pregleda in naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca toksikologa ni mogoče zanesljivo ugotoviti koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje.
Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.
ZZK-1 člen 33, 34, 36, 36/1, 38a, 124, 142, 142/1, 142/1-1, 149, 149/4.. OZ-UPB1 člen 52, 75.. SPZ člen 23.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61, 61/3, 64, 64a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.
Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.
S tem, ko je sodišče prve stopnje iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo "da je trdil ter raznašal kaj neresničnega, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu obeh zasebnih tožilcev, čeprav je vedel, da je to kar trdi in raznaša neresnično" in ga nadomestilo z besedilom, "da je razžalil zasebna tožilca B. B. in C. C.", ni z ničemer poseglo v konkretni opis obdolženčevega ravnanja oziroma opis historičnega dogodka, temveč je zgolj izpustilo abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja obrekovanja in ga nadomestilo z abstraktnim dejanskim stanom kaznivega dejanja razžalitve. Na ta način obtožbe ni prekoračilo, saj je v skladu z določbo 354. člena ZKP za presojo obstoja kaznivega dejanja oziroma pravno opredelitev odločilen konkretni opis ravnanja, ne pa pomanjkljivo, nenatančno ali celo napačno naveden abstraktni dejanski stan. Opis konkretnega obdolženčevega ravnanja v izpodbijani sodbi se še zmeraj v celoti nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe v zasebni tožbi, in v ničemer ne gre za spremembo v drugo ali drugačno dejanje, zato ni mogoče pritrditi zagovorniku, da je bila obtožba prekoračena.
Glede na opisane povezovalne okoliščine in homogenost ravnanj obdolženca, posamezna izvršitvena ravnanja opredelilo kot enotno kaznivo dejanje; glede na okoliščino, da sta bila oškodovana dva oškodovanca, pa kot dve kaznivi dejanji, saj gre v primeru kaznivega dejanja razžalitve za t.i. osebno kaznivo dejanje. Izhajajoč iz navedenega, ko več izvršitvenih dejanj obdolženca predstavlja del enotne kriminalne dejavnosti, je dejanja storilca potrebno pravno opredeliti po najtežji obliki dejanja iz celotne dejavnosti. Za pravno opredelitev po drugem odstavku 158. člena KZ-1 tako zadošča, da je bilo zgolj eno v seriji več izvršitvenih ravnanj, ki predstavljajo enotno kaznivo dejanje, storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu.
izločitev nedovoljenega dokaza - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - vsebina obrazložitve odločbe
Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034349
ZPrCP člen 99, 99/10, 107, 107/12.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost odredbe o pregledu - vožnja pod vplivom mamil - odklon strokovnega pregleda
Dokazni postopek pa je, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča pokazal, da je pri obdolžencu bil s strani poslujoče policistke v preliminarnem postopku zaznan vertikalni drget oči in vertikalni drget oči v končnih položajih, pri čemer pa je bil njegov izgled oči normalen. Obramba je tekom postopka ves čas dokazovala, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, da sta oba simptoma posledica predpisane terapije z zdravili Dexamono in Maxitrol. Zato je v skladu s pritožbenimi napotki v tej smeri prvo sodišče to temeljito raziskalo in na podlagi dopolnitev izvedenskih mnenj izvedenca oftalmologa dr. S. T. zanesljivo izključilo, da bi obe, s strani policistke zaznani okoliščini, ki sta bili podlaga za sklep o obstoju suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, bili posledica predpisane terapije obdolžencu z navedenima zdraviloma. Zato se tudi ni mogoče strinjati s pritožbo, da policistka P. M. ni imela zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda, čeprav pa se je strinjati s pritožbo, da pa je policistkino poslovanje že ob samem začetku (posnetki s Provido) in tudi glede hitrega testa bilo nedosledno. Vendar pa ne do te mere, kot trdi pritožba, da bi njeno nadaljnje poslovanje, ko je zaradi zaznave vertikalnega drgeta obdolženčevih oči in vertikalnega drgeta oči v končnih položajih odredila strokovni pregled, kar posplošeno lahko označili za arbitrarno, kot neutemeljeno trdi pritožba in da naj bi policistka na ta način želela na vsak način opravičiti svoje nezakonito poslovanje.