Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.
ZPP člen 134, 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški - stroški kilometrine - vročanje - policist - zaslišanje policista
Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.
stroški stečajnega postopka - uveljavljanje izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
V primeru, če bi pritožniki na nepremičninah zemljiškoknjižno stanje ustrezno uredili najkasneje do izdelave prvega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, upravitelj preizkusa terjatev ne bi opravil.
Ker tako niso ravnali, je bilo preizkušenih 20 prijavljenih terjatev. Tudi stroški ocene vrednosti nepremičnin so nastali izključno zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja s strani izločitvenih upnikov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034027
ZP-1 člen 55a, 55a/4, 55a/5, 57c. ZPrCP člen 105, 105/4, 107, 107/2, 107/9, 107/12.
enotni postopek - postopek o prekršku - polovično plačilo globe - napoved pritožbe zoper sodbo - nedovoljena pritožba - vožnja pod vplivom alkohola - odklon preizkusa alkoholiziranosti - uživanje alkohola po prometni nezgodi
Sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je obdolžencu določilo globo za vsak posamezni prekršek, mu nato v skladu s 27. členom ZP-1 izreklo enotno globo v višini seštevka posamezno določenih glob in ga v drugem odstavku pravnega pouka prepisa izreka sodbe (l. št. 46 – 48) poučilo, da lahko v primeru, če zoper sodbo v delu, ki se nanaša na prekrške pod točkami 2., 3. in 4. izreka te sodbe, ne napove pritožbe, plača polovično globo, ki jo mora plačati v roku osmih dni po izteku roka za pritožbo. Iz takega pravnega pouka je povsem jasno za koliko bo znižana enotna globa v primeru, če se obdolženec odloči, da se glede katerega od posameznih prekrškov ne bo pritožil in so pritožbeni očitki o dvoumnem in nedefiniranem pravnem pouku neutemeljeni.
Domnevo iz drugega odstavka 107. člena ZPrCP o naknadnem strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom je mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil ustavljen med vožnjo, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je torej preizkus z elektronskim alkotestom bil odrejen in opravljen dosti kasneje na obdolženčevem domu in ko je obdolženec celo izjavil, da je alkohol užival po vožnji. V takem primeru gre za situacijo iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, policist mora odrediti strokovni pregled. Brez strokovnega pregleda in naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca toksikologa ni mogoče zanesljivo ugotoviti koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00033879
SZ-1 člen 35, 35/2.
pogodba o upravljanju - stroški upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - solastniški delež - zavezovalni pravni posel - premoženje pravne osebe - zakoniti zastopnik družbe - volja - pravica do zasebne lastnine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).
Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.
Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.
S tem, ko je sodišče prve stopnje iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo "da je trdil ter raznašal kaj neresničnega, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu obeh zasebnih tožilcev, čeprav je vedel, da je to kar trdi in raznaša neresnično" in ga nadomestilo z besedilom, "da je razžalil zasebna tožilca B. B. in C. C.", ni z ničemer poseglo v konkretni opis obdolženčevega ravnanja oziroma opis historičnega dogodka, temveč je zgolj izpustilo abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja obrekovanja in ga nadomestilo z abstraktnim dejanskim stanom kaznivega dejanja razžalitve. Na ta način obtožbe ni prekoračilo, saj je v skladu z določbo 354. člena ZKP za presojo obstoja kaznivega dejanja oziroma pravno opredelitev odločilen konkretni opis ravnanja, ne pa pomanjkljivo, nenatančno ali celo napačno naveden abstraktni dejanski stan. Opis konkretnega obdolženčevega ravnanja v izpodbijani sodbi se še zmeraj v celoti nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe v zasebni tožbi, in v ničemer ne gre za spremembo v drugo ali drugačno dejanje, zato ni mogoče pritrditi zagovorniku, da je bila obtožba prekoračena.
Glede na opisane povezovalne okoliščine in homogenost ravnanj obdolženca, posamezna izvršitvena ravnanja opredelilo kot enotno kaznivo dejanje; glede na okoliščino, da sta bila oškodovana dva oškodovanca, pa kot dve kaznivi dejanji, saj gre v primeru kaznivega dejanja razžalitve za t.i. osebno kaznivo dejanje. Izhajajoč iz navedenega, ko več izvršitvenih dejanj obdolženca predstavlja del enotne kriminalne dejavnosti, je dejanja storilca potrebno pravno opredeliti po najtežji obliki dejanja iz celotne dejavnosti. Za pravno opredelitev po drugem odstavku 158. člena KZ-1 tako zadošča, da je bilo zgolj eno v seriji več izvršitvenih ravnanj, ki predstavljajo enotno kaznivo dejanje, storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu.
ureditev razmerij med solastniki - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - pravdni postopek - nepravdni postopek - vrsta postopka
Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno.
ZZK-1 člen 33, 34, 36, 36/1, 38a, 124, 142, 142/1, 142/1-1, 149, 149/4.. OZ-UPB1 člen 52, 75.. SPZ člen 23.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61, 61/3, 64, 64a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034349
ZPrCP člen 99, 99/10, 107, 107/12.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost odredbe o pregledu - vožnja pod vplivom mamil - odklon strokovnega pregleda
Dokazni postopek pa je, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča pokazal, da je pri obdolžencu bil s strani poslujoče policistke v preliminarnem postopku zaznan vertikalni drget oči in vertikalni drget oči v končnih položajih, pri čemer pa je bil njegov izgled oči normalen. Obramba je tekom postopka ves čas dokazovala, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, da sta oba simptoma posledica predpisane terapije z zdravili Dexamono in Maxitrol. Zato je v skladu s pritožbenimi napotki v tej smeri prvo sodišče to temeljito raziskalo in na podlagi dopolnitev izvedenskih mnenj izvedenca oftalmologa dr. S. T. zanesljivo izključilo, da bi obe, s strani policistke zaznani okoliščini, ki sta bili podlaga za sklep o obstoju suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, bili posledica predpisane terapije obdolžencu z navedenima zdraviloma. Zato se tudi ni mogoče strinjati s pritožbo, da policistka P. M. ni imela zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda, čeprav pa se je strinjati s pritožbo, da pa je policistkino poslovanje že ob samem začetku (posnetki s Provido) in tudi glede hitrega testa bilo nedosledno. Vendar pa ne do te mere, kot trdi pritožba, da bi njeno nadaljnje poslovanje, ko je zaradi zaznave vertikalnega drgeta obdolženčevih oči in vertikalnega drgeta oči v končnih položajih odredila strokovni pregled, kar posplošeno lahko označili za arbitrarno, kot neutemeljeno trdi pritožba in da naj bi policistka na ta način želela na vsak način opravičiti svoje nezakonito poslovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00033935
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111. ZIZ člen 272. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - reivindikacija - vrnitev nepremičnine v posest - nezakonito bivanje v stanovanju - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Zgolj priznavanje obligacijskega zahtevka pa tožencu ne daje solastninskih pravic na nepremičnini, kot zmotno meni pritožba.
V okviru citirane odločbe Ustavnega sodišča je potrebno pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe v skladu z 272. členom ZIZ obravnavati strožje. Takšne začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
vrsta spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - razlaga pogodbe - vsebina pooblastila - vsebina pooblastilnega razmerja - obseg pooblastila - pridobitev dovoljenja - izvedba javne prireditve
Pritožnica ima prav, da je treba pogodbena določila (med katera sodi tudi pooblastilo kot oblika mandatne pogodbe) razlagati v prvi vrsti tako, kot se glasijo, in šele če so nejasna, po njihovem namenu. Toda prav jezikovna razlaga spornega pooblastila jasno pokaže, da ima v tej pravdni zadevi prav tožeča in ne tožena stranka. Pritožnica namreč zamolči tisti del obsega pooblastila, ki se nahaja v oklepaju in se glasi „pridobitev potrebnih dovoljenj“. Ne gre torej zgolj za pooblastilo znotraj upravnega postopka (prvi del obsega pooblastila, zunaj oklepaja), temveč je pooblastilo širše in obsega tudi sklepanje vseh pravnih poslov, ki so potrebni za zagotovitev potrebnih dovoljenj za izvedbo prireditve. In prav tak zaključek, čeprav ob uporabi drugega odstavka 82. člena OZ, je napravilo tudi sodišče prve stopnje, zato ga pritožnica neuspešno izpodbija prek uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - ponavljajoče se ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - fizično nasilje - ukrep prepustitve stanovanja - ukrep prepovedi približevanja
Glede na ugotovitve o kontinuiranem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, je odločitev o izreku predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND materialnopravno pravilna.
prekinitev izvršilnega postopka - dedovanje kot predhodno vprašanje - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom
Sodišče prve stopnje se je glede prekinitve postopka nepravilno oprlo na določilo v zvezi z odločanjem o predhodnim vprašanjem (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, kdo so dediči po pokojni dolžnici in s tem tudi lastniki predmeta izvršbe nepremičnine. Za odločanje o predhodnem vprašanju velja merilo smotrnosti. Sodišče o njem odloči sámo z učinkom za naveden postopek razen, če bi bilo to nesmotrno, ker je na matičnem področju postopek že v teku in je pričakovati, da bo kmalu zaključen. V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje pojasnilo, da postopek na matičnem (zapuščinskem) področju ni v teku. Prekinitev postopka pa je v obravnavani zadevi neutemeljena že zato, ker je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o nadaljevanju postopka z dediči dolžnice z dne 18. 4. 2018 (sklep o popravi z dne 29. 8. 2019). S tem je navedeno predhodno vprašanje že reševalo v obravnavanem postopku. Ker se je sodišče prve stopnje že odločilo upoštevati poimensko navedene dediče kot naslednike pokojne dolžnice, ni več upravičeno počakati na odločitev o enakem vprašanju do zaključka zapuščinskega postopka.
pripor - evropski nalog za prijetje in predajo - odprava pripora
Predpostavke za podaljšanje pripora niso izpolnjene, saj se zahtevana oseba nahaja na prestajanju zaporne kazni.
Postopek predaje zahtevane osebe državi izdaje glede na pravnomočen sklep o dovolitvi odložene predaje bo lahko izpeljan v času, ko zahtevana oseba prestaja kazen zapora, zato ni mogoče odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da je zaključek izpodbijanega sklepa, da je pripor nujno potrebno podaljšati zaradi uspešne predaje zahtevane osebe državi izdaje, zmoten.
zavrženje tožbe - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - pravne posledice nedopolnitve
Tožnik v postavljenem roku nepopolne in nerazumljive tožbe ni dopolnil z zahtevanimi podatki, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
Sestanek/posvet s stranko je v obravnavani zadevi storitev, ki je že zajeta v drugi priznani odvetniški storitvi (sestava ugovora). Sestava stroškovnika v priglašeni višini 50 točk pa ni storitev, ki bi bila zajeta v tej ali kaki drugi vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12b. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme
Sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je tožena stranka poslovala pozitivno. Tožena stranka v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem zalog ali kratkoročnih poslovnih terjatev. V pritožbi je sicer pavšalno navedla, da se ji je trenutna finančna situacija izredno poslabšala, vendar za navedeno ni predložila nobenega dokaza. Sodišče prve stopnje je zato kljub dejstvu blokiranega transakcijskega računa, glede na sicer ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje tožene stranke, pravilno ocenilo, da tožena stranka ima premoženje, s katerimi je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati tudi sicer objektivno nizko odmerjeno sodno takso v višini 54,00 EUR.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi
Obdolženec tako na glavno obravnavo ni pristopil, dasiravno je zanjo vedel in čeprav je bil seznanjen tudi s tem, da je zoper njega zaradi zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi odrejen pripor. Ocena o tem, kdaj je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna in kdaj ne, je izključno v domeni razpravljajočega sodišča.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem - poseg v ustavno pravico - navidezna zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru, ko se nasprotni udeleženec premešča iz zavoda odprtega tipa v prezaseden varstveni oddelek socialno varstvenega zavoda pa se kot možnost takojšnji premestitvi ponuja namestitev z odlogom za čas do sprostitve zmožnosti istega zavoda (pritožnika) za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca in ostalih uporabnikov, med tem časom pa bi ostal v sedanjem centru, v primeru hospitalizacije (te so po podatkih spisa pogoste) pa v bolnici. Omenjena možnost pride v poštev le, če je pričakovani čas namestitve primerno kratek (o čemer ni konkretnejših ugotovitev) in če bi se po tehtanju med ustavo nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod in začasno opustitvijo varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr to izkazalo za sprejemljivo.