ZFPPIPP člen 271, 277, 399, 399/4, 399/4-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani.
Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032354
URS člen 36. ZKP člen 18, 18/2, 214, 220. ZIKS-1 člen 238. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 33.
predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - pravosodni policist - pooblastila pravosodnih policistov - zavod za prestajanje kazni zapora - ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline - pregled bivalnih prostorov in osebnih predmetov zapornika - osebni pregled - zaseg in odvzem predmetov
Pravosodni policisti so imeli zakonsko pooblastilo za osebni pregled zapornika in pregled njegovih bivalnih prostorov ter osebne prtljage po v relevantnem času veljavnem 238. členu ZIKS-1, ki je določal, da smejo pazniki tak pregled opraviti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, in ni predvideval dodatnih pogojev, kot je pridobitev sodne odredbe ali izkazanost utemeljenih razlogov za sum, ki so značilni za hišno preiskavo po 214. členu ZKP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034349
ZPrCP člen 99, 99/10, 107, 107/12.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost odredbe o pregledu - vožnja pod vplivom mamil - odklon strokovnega pregleda
Dokazni postopek pa je, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča pokazal, da je pri obdolžencu bil s strani poslujoče policistke v preliminarnem postopku zaznan vertikalni drget oči in vertikalni drget oči v končnih položajih, pri čemer pa je bil njegov izgled oči normalen. Obramba je tekom postopka ves čas dokazovala, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, da sta oba simptoma posledica predpisane terapije z zdravili Dexamono in Maxitrol. Zato je v skladu s pritožbenimi napotki v tej smeri prvo sodišče to temeljito raziskalo in na podlagi dopolnitev izvedenskih mnenj izvedenca oftalmologa dr. S. T. zanesljivo izključilo, da bi obe, s strani policistke zaznani okoliščini, ki sta bili podlaga za sklep o obstoju suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, bili posledica predpisane terapije obdolžencu z navedenima zdraviloma. Zato se tudi ni mogoče strinjati s pritožbo, da policistka P. M. ni imela zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda, čeprav pa se je strinjati s pritožbo, da pa je policistkino poslovanje že ob samem začetku (posnetki s Provido) in tudi glede hitrega testa bilo nedosledno. Vendar pa ne do te mere, kot trdi pritožba, da bi njeno nadaljnje poslovanje, ko je zaradi zaznave vertikalnega drgeta obdolženčevih oči in vertikalnega drgeta oči v končnih položajih odredila strokovni pregled, kar posplošeno lahko označili za arbitrarno, kot neutemeljeno trdi pritožba in da naj bi policistka na ta način želela na vsak način opravičiti svoje nezakonito poslovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00033879
SZ-1 člen 35, 35/2.
pogodba o upravljanju - stroški upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - solastniški delež - zavezovalni pravni posel - premoženje pravne osebe - zakoniti zastopnik družbe - volja - pravica do zasebne lastnine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).
Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.
Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.
izločitev nedovoljenega dokaza - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - vsebina obrazložitve odločbe
Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi preverilo evidenco kazenskih točk in tudi pridobilo plačilne naloge, ki jih je naštelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in pri tem sicer napačno povzelo pravno kvalifikacijo prekrška, ki ga je storilec storil 16. 11. 2019, saj je bil kaznovan za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, vendar kljub temu pravilno ugotovilo, da je storilcu s plačilnim nalogom PP Mozirje z dne 16. 11. 2019 bilo izrečenih 16 kazenskih točk in da je s tem izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 134, 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški - stroški kilometrine - vročanje - policist - zaslišanje policista
Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.
ureditev razmerij med solastniki - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - pravdni postopek - nepravdni postopek - vrsta postopka
Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno.
zavrženje tožbe - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - pravne posledice nedopolnitve
Tožnik v postavljenem roku nepopolne in nerazumljive tožbe ni dopolnil z zahtevanimi podatki, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12b. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme
Sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je tožena stranka poslovala pozitivno. Tožena stranka v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem zalog ali kratkoročnih poslovnih terjatev. V pritožbi je sicer pavšalno navedla, da se ji je trenutna finančna situacija izredno poslabšala, vendar za navedeno ni predložila nobenega dokaza. Sodišče prve stopnje je zato kljub dejstvu blokiranega transakcijskega računa, glede na sicer ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje tožene stranke, pravilno ocenilo, da tožena stranka ima premoženje, s katerimi je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati tudi sicer objektivno nizko odmerjeno sodno takso v višini 54,00 EUR.
Sestanek/posvet s stranko je v obravnavani zadevi storitev, ki je že zajeta v drugi priznani odvetniški storitvi (sestava ugovora). Sestava stroškovnika v priglašeni višini 50 točk pa ni storitev, ki bi bila zajeta v tej ali kaki drugi vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - ponavljajoče se ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - fizično nasilje - ukrep prepustitve stanovanja - ukrep prepovedi približevanja
Glede na ugotovitve o kontinuiranem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, je odločitev o izreku predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND materialnopravno pravilna.
prekinitev izvršilnega postopka - dedovanje kot predhodno vprašanje - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom
Sodišče prve stopnje se je glede prekinitve postopka nepravilno oprlo na določilo v zvezi z odločanjem o predhodnim vprašanjem (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, kdo so dediči po pokojni dolžnici in s tem tudi lastniki predmeta izvršbe nepremičnine. Za odločanje o predhodnem vprašanju velja merilo smotrnosti. Sodišče o njem odloči sámo z učinkom za naveden postopek razen, če bi bilo to nesmotrno, ker je na matičnem področju postopek že v teku in je pričakovati, da bo kmalu zaključen. V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje pojasnilo, da postopek na matičnem (zapuščinskem) področju ni v teku. Prekinitev postopka pa je v obravnavani zadevi neutemeljena že zato, ker je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o nadaljevanju postopka z dediči dolžnice z dne 18. 4. 2018 (sklep o popravi z dne 29. 8. 2019). S tem je navedeno predhodno vprašanje že reševalo v obravnavanem postopku. Ker se je sodišče prve stopnje že odločilo upoštevati poimensko navedene dediče kot naslednike pokojne dolžnice, ni več upravičeno počakati na odločitev o enakem vprašanju do zaključka zapuščinskega postopka.
pripor - evropski nalog za prijetje in predajo - odprava pripora
Predpostavke za podaljšanje pripora niso izpolnjene, saj se zahtevana oseba nahaja na prestajanju zaporne kazni.
Postopek predaje zahtevane osebe državi izdaje glede na pravnomočen sklep o dovolitvi odložene predaje bo lahko izpeljan v času, ko zahtevana oseba prestaja kazen zapora, zato ni mogoče odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da je zaključek izpodbijanega sklepa, da je pripor nujno potrebno podaljšati zaradi uspešne predaje zahtevane osebe državi izdaje, zmoten.
vrsta spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - razlaga pogodbe - vsebina pooblastila - vsebina pooblastilnega razmerja - obseg pooblastila - pridobitev dovoljenja - izvedba javne prireditve
Pritožnica ima prav, da je treba pogodbena določila (med katera sodi tudi pooblastilo kot oblika mandatne pogodbe) razlagati v prvi vrsti tako, kot se glasijo, in šele če so nejasna, po njihovem namenu. Toda prav jezikovna razlaga spornega pooblastila jasno pokaže, da ima v tej pravdni zadevi prav tožeča in ne tožena stranka. Pritožnica namreč zamolči tisti del obsega pooblastila, ki se nahaja v oklepaju in se glasi „pridobitev potrebnih dovoljenj“. Ne gre torej zgolj za pooblastilo znotraj upravnega postopka (prvi del obsega pooblastila, zunaj oklepaja), temveč je pooblastilo širše in obsega tudi sklepanje vseh pravnih poslov, ki so potrebni za zagotovitev potrebnih dovoljenj za izvedbo prireditve. In prav tak zaključek, čeprav ob uporabi drugega odstavka 82. člena OZ, je napravilo tudi sodišče prve stopnje, zato ga pritožnica neuspešno izpodbija prek uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava.
Poročilo izvršitelja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne izkaže nasprotno.
Upnikova dolžnost povračila stroškov tretjega je določena takrat, kadar jih je upnik tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem - poseg v ustavno pravico - navidezna zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru, ko se nasprotni udeleženec premešča iz zavoda odprtega tipa v prezaseden varstveni oddelek socialno varstvenega zavoda pa se kot možnost takojšnji premestitvi ponuja namestitev z odlogom za čas do sprostitve zmožnosti istega zavoda (pritožnika) za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca in ostalih uporabnikov, med tem časom pa bi ostal v sedanjem centru, v primeru hospitalizacije (te so po podatkih spisa pogoste) pa v bolnici. Omenjena možnost pride v poštev le, če je pričakovani čas namestitve primerno kratek (o čemer ni konkretnejših ugotovitev) in če bi se po tehtanju med ustavo nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod in začasno opustitvijo varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr to izkazalo za sprejemljivo.
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje vloge toženke, ki jih je vložila po izteku prekluzivnega trimesečnega roka iz prvega odstavka 393. člena ZPP, štelo za prepozne, ne pomeni, da je bila tudi vloga tožnika, vložena po tem roku, prepozna. S to vlogo je tožnik odgovoril na navedbe toženke v njenih predhodnih vlogah in opozoril na toženkino nedopustno in prepozno širjenje razlogov za razveljavitev sodne poravnave. Vloga in tudi strošek za to vlogo sta bila torej potrebna.
Napačna navedba opravilne številke zadeve ni bistvenega pomena za presojo popolnosti pritožbe.