zavarovalno pravo - izključitev zavarovalnega jamstva - poplava
Pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožniku vožnje po poplavljeni cesti, ki bi podlagi že navedenih določb Splošnih pogojev izključevala zavarovalno jamstvo, ni mogoče očitati, oziroma povedano drugače, da zavarovalno jamstvo tožene stranke na podlagi že navedenih določb Splošnih pogojev ni izključeno. Tožnik je v ugotovljenih razmerah in ob ugotovljeni padajoči konfiguraciji terena namreč zapeljal v podvoz, kjer se je nahajala stoječa in nadirajoča voda, po zalitju sprednjega dela vozila pa z vožnjo ni nadaljeval.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
ZPIZ-1 člen 178.. ZPIZ-2 člen 116, 116/7, 1893, 183/1.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/1-1.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - spor polne jurisdikcije
ZDSS-1 v 1. alineji prvega odstavka 82. člena določa, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Navedena določba je v bistvu namenjena zavarovancu, ki izpodbija odločbo zavoda oziroma pristojnega organa, ki je izdal dokončno odločbo v predsodnem postopku. Namen je, da se postopek z vračanjem zadev toženi stranki ne podaljšuje, torej da zavarovanec hitreje pride do pravice, ki jo uveljavlja s tožbo. V sporni zadevi se tožnik zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, ni pritožil, še celo več, sam je predlagal, da sodišče tožbi ugodi, ter da zadevo vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Nadalje pa je za odločitev v zadevi odločilen tudi odgovor na vprašanje, ali je bil postopek pri toženi stranki voden skladno z določbami ZUP. Pri tem je bistveno, da so spoštovana splošna načela, določena v ZUP, kajti le ob upoštevanju splošnih načel, lahko zavarovanci ustrezno zavarujejo svoje pravice, ki jim gredo po materialnih predpisih.
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
V obeh pogodbah je kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden povečan obseg dela pri drugo toženi stranki. Hkrati je tožnica navedla, da povečan obseg dela pri drugo toženi stranki ni bil podan, zato so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas nezakonite. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravila zaključilo, da, ker zakonski razlog v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je tožnica s prvo toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00033408
OZ člen 191.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - odločitev o pravdnih stroških
Za zakonitost in pravilnost izplačil iz naslova plačila za delo je bila odgovorna tožena stranka, ki v tem sporu ni zatrjevala, da so tožeče stranke kakorkoli krivdno prispevale k neupravičenim izplačilom, niti da bi morale vedeti, da jim je bil dodatek za delovno dobo izplačan v nepravilnem znesku. V okviru utemeljevanja v pobot uveljavljanih terjatev je zatrjevala le, da naj bi do napake pri višini spornih izplačil prišlo zato, ker je pomotoma upoštevala le prvi del določila tretjega odstavka 72. člena Kolektivne pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, kar glede na jasno besedilo določila kolektivne pogodbe ne more biti pravno upoštevno. Za odločitev je bistvena določba 191. člena OZ, v skladu s katero tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Česa takšnega tožena stranka v tem sporu ni niti navajala niti dokazovala, posledično pa domnevno preveč izplačanih zneskov iz naslova dodatka za delovno dobo od tožečih strank nima pravice zahtevati nazaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031994
KZ-1 člen 240, 240/2, 245, 245/3, 245/5. ZKP člen 165.a, 168, 168/3, 169, 169/2, 248, 249, 249/1. URS člen 22, 29.
zavrnitev zahteve za preiskavo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pranje denarja - načelo kontradiktornosti postopka - načelo enakosti orožij - pravica do enakega varstva pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - utemeljen sum - opredelitev do zagovora - položaj stranke v postopku - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - uvedba preiskave - nasprotujoči si dokazi - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - izvedensko mnenje - poslovna odločitev
Sodišče prve stopnje izhaja iz zmotne predpostavke, da v tej fazi kazenskega postopka (pri odločanju o zahtevi za preiskavo) ni zagotovljena (predvidena) kontradiktornost postopka. Zahteva po kontradiktornem sodnem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (načela enakosti orožij) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka.
Preiskovalna sodnica je pravilno navedla, da če sodišče nima specifičnega znanja, na podlagi katerega bi lahko presodilo, ali je ali ni podan utemeljen sum (kar pomeni, da tega znanja nimata niti tožilstvo niti policija), o zahtevi za preiskavo ne more pravilno odločiti oz. preiskave ne sme uvesti, če zahteva za preiskavo ne temelji na ustreznih mnenjih strokovnjakov (izvedencev).
Kazensko sodišče ni supervizor poslovnih odločitev v gospodarskih družbah, ampak ugotavlja, ali so poslovne odločitve prerasle v kriminalna dejanja. Tega ni mogoče ugotavljati na način, da se za nazaj odloča, kaj bi bilo v konkretnem primeru smotrna ali bolj smotrna odločitev oz. gospodarna ali bolj gospodarna odločitev. Prav tako ne, ali je gospodarstvenik ravnal skrbno, kajti skrbnost je predmet presoje disciplinskih organov in civilnega sodišča. V kazenskem postopku se presoja, ali so podane okoliščine, ki kažejo na namerno zlorabo, zato je o skrbnosti nesmiselno govoriti, ker pomanjkanje skrbnosti predpostavlja malomarnost in izključuje naklep, sploh obarvani kot je v obravnavanem primeru. Če okoliščine primera pokažejo, da storilec sam ni mogel storiti kaznivega dejanja in so odločitve drugih pogoj očitkov storilcu, če torej storilcu ni mogoče očitati protipravnosti, v kolikor se protipravnost ne očita tudi drugim ali pa dokler ni podatkov, da so bili ti drugi, ki so z njim odločali zavedeni, potem ni mogoče govoriti o utemeljenem sumu, ampak gre še vedno za utemeljene razloge za sum, ki je standard za policijsko preiskovanje in ne za sodno preiskavo. Prag med predkazenskim postopkom in sodno preiskavo se ne sme nižati do mere, ko je ob zahtevi za preiskavo v precejšnji meri vse še nejasno, od sodišča pa se pričakuje, da bo "raziskalo", kar ni raziskala policija v predkazenskem postopku.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 1.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Po 165. členu ZPIZ/83 za prevzemnika kmečkega gospodarstva šteje oseba, ki je postala lastnik na podlagi dedovanja, darilne pogodbe ali kako drugače in ima to lastnost tudi v času uveljavljanja pokojninske dobe na tem pravnem temelju. Pokojninsko dobo je mogoče priznati, kadar so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji, med katere zagotovo sodi tudi lastništvo kmetijske obdelovalne površine na podlagi prevzema. Lastnost prevzemnika kmečkega gospodarstva mora biti izpolnjena v času vložitve zahteve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031897
ZPP člen 341, 458, 458/1, 458/5, 495. SPZ člen 11, 11/1. SZ-1 člen 17, 17/1. SZ člen 118. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - večstanovanjska stavba - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obveznost plačila stroškov - pasivna legitimacija - domneva o lastniku nepremičnine - obvestilna dolžnost - obvestilo upravnika o spremembi lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - zmotna uporaba materialnega prava
118. člen SZ je določal, da kupci po SZ (imetniki stanovanjske pravice) prevzamejo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. SZ je torej v 118. členu določal originarno pridobitev lastninske pravice, saj za te nakupe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave (prim. sodbo VS RS II Ips 202/2012 z dne 23.10.2014). Navedeno potrjuje, da je imetnica stanovanjske pravice B. A. leta 1992 s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe s toženo stranko postala lastnica spornega stanovanja. Slednja je bila vseskozi kot uporabnica navedena na računih za opravljene storitve upravljanja, obratovanja in vzdrževanja ter je očitno stanovanje vseskozi tudi uporabljala oziroma trditev o nasprotnem ni bilo.
Dejstvo, da je bila nato leta 2006 tožena stranka na podlagi 5. člena ZLNDL po uradni dolžnosti vknjižena v zemljiško knjigo, navedenega ne spreminja, saj dejansko leta 2006 do prenosa lastninske pravice, ki ga predvideva 17. člen SZ-1 kot podlago za obveznost obvestila o prenosu lastništva, ni prišlo.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - trditveno breme - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica v pritožbi še vedno vztraja pri osamljenih in nepojasnjenih frazah ter pravnih pojmih, golem citiranju zakonskih določb in tako pavšalnih ter nekonkretiziranih navedbah, da izdaja začasne odredbe na takšni trditveni podlagi preprosto ni mogoča, saj že same navedbe ne zadoščajo za njeno izdajo.
Ker je bila pritožba vložena po preteku pritožbenega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, sodišče prve stopnje vsebine pritožbe oškodovanca ni moglo presojati, temveč jo je pravilno zavrglo kot prepozno.
ZSVarPre člen 14, 20.. ZFPPIPP člen 226, 382, 381, 381/1, 394, 399.. ZUPJS člen 12.. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - lastni dohodek - osebni stečaj
Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole (2008) člen 2.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je obstajal zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravilna je namreč dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je po vrnitvi tožnice na delovno mesto večina učencev violine izpisala. Ostali sta vpisani dve učenki, kar znaša 2,66 pedagoške ure oziroma 4,8 delovne ure tedensko. Tako zmanjšan obseg dela pomeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove v smislu določbe 91. člena ZDR-1.
Dejstvo, da je bila pred tem tožnici dvakrat nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, za odločitev ni bistveno, temveč je odločilna okoliščina o zmanjšanem obsegu dela zaradi izpisa otrok od pouka violine.
Upoštevajoč dejstvo, da pred drugim sodiščem teče postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZPP člen 112, 112/6, 112/7, 116, 116/1.. ZDR člen 204, 204/3.. OZ člen 345.
rok za vložitev tožbe - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se lahko poda samo zaradi zamude procesnega roka, ne pa v primeru zamude materialnega roka, za kar je šlo v konkretnem primeru zamude roka za vložitev tožbe, ki je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije - enotna nagrada za narok
V priznano nagrado zastopanja na naroku pa je tako vključeno tudi opravilo pregleda predloga oziroma študija zadeve ter opravljeni obisk (posvet) pri stranki pred narokom kot priprava na sam narok in ne gre za samostojno opravilo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - poseg v osebno svobodo - nujni ukrep - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja - okoliščine konkretnega primera - način zdravljenja - sorazmernost in nujnost ukrepa - bolnišnično zdravljenje - nebolnišnično zdravljenje - milejši ukrep
Ugotovljene okoliščine ne zadostujejo za sklep o ogrožanju lastnega življenja in zdravja, ki je pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
Izvedenec je izrecno izpostavil, da zaradi ambivalentnosti potrebuje še nekajdnevno bivanje in opazovanje učinkov nove terapije in zato predlagal tridnevno pridržanje za potrebe opazovanja. V izpodbijanem sklepu ni presoje o tem, ali je za bolj natančno spremljanje učinkov nove terapije res potrebno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, ali pa bi bilo mogoče tudi zdravljenje z milejšimi oblikami pomoči, npr. zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom ali ambulantno zdravljenje
predlog za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 48, 48/5, 48/6.
zdraviliško zdravljenje
V petem odstavku 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da če zavarovana oseba med zdraviliškim zdravljenjem zboli, se poškoduje ali nastopijo drugi opravičljivi osebni razlogi in ga zato ni mogoče dokončati, se zdraviliško zdravljenje prekine in se lahko nadaljuje v poznejšem roku. Obdobje odloga nadaljevanja zdraviliškega zdravljenja v tem primeru ne sme biti daljše od treh mesecev od izdaje odločbe o odobritvi zdraviliškega zdravljenja (šesti odstavek 48. člena Pravil).
Citirane določbe ni mogoče razlagati tako, da zavarovana oseba v primeru, da zdraviliškega zdravljenja ne nadaljuje v roku treh mesecev od izdaje odločbe o priznani pravici do zdraviliškega zdravljenja, to pravico v vsakem primeru izgubi, ne glede na trajanje kontraindikacij ali kakršnihkoli drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih zavarovana oseba ni mogla nadaljevati zdraviliškega zdravljenja pred potekom treh mesecev.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.
vračilo nagrade - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prekinitev delovnega razmerja
Čeprav je sodišče prve stopnje v enem delu obrazložitve sodbe toženčevo prošnjo res opredelilo kot odpoved, na kar opozarja pritožba, pa je bolj relevanten pravilni poudarek sodišča prve stopnje, da samo poimenovanje (prošnja, dopis, vloga, odpoved) ne spremeni pomena toženčeve prošnje za prekinitev delovnega razmerja, ki ima za posledico povračilo nagrade po 4. členu Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski.