CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031897
ZPP člen 341, 458, 458/1, 458/5, 495. SPZ člen 11, 11/1. SZ-1 člen 17, 17/1. SZ člen 118. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - večstanovanjska stavba - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obveznost plačila stroškov - pasivna legitimacija - domneva o lastniku nepremičnine - obvestilna dolžnost - obvestilo upravnika o spremembi lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - zmotna uporaba materialnega prava
118. člen SZ je določal, da kupci po SZ (imetniki stanovanjske pravice) prevzamejo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. SZ je torej v 118. členu določal originarno pridobitev lastninske pravice, saj za te nakupe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave (prim. sodbo VS RS II Ips 202/2012 z dne 23.10.2014). Navedeno potrjuje, da je imetnica stanovanjske pravice B. A. leta 1992 s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe s toženo stranko postala lastnica spornega stanovanja. Slednja je bila vseskozi kot uporabnica navedena na računih za opravljene storitve upravljanja, obratovanja in vzdrževanja ter je očitno stanovanje vseskozi tudi uporabljala oziroma trditev o nasprotnem ni bilo.
Dejstvo, da je bila nato leta 2006 tožena stranka na podlagi 5. člena ZLNDL po uradni dolžnosti vknjižena v zemljiško knjigo, navedenega ne spreminja, saj dejansko leta 2006 do prenosa lastninske pravice, ki ga predvideva 17. člen SZ-1 kot podlago za obveznost obvestila o prenosu lastništva, ni prišlo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do zmanjšanja prihodkov zaradi nerealiziranega plana in zmanjšanja potrebe po številu zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog, določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitev delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja (tako je odločilo VSRS v sklepu opr. št. VIII Ips 82/2017 z dne 19. 12. 2017).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSC00032790
SPZ člen 43, 46. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje kmetijskih zemljišč - društvo - odplačna pridobitev
Praksa VS RS, ki je izpostavljena v izpodbijani sodbi, je enotna in jo je mogoče povzeti v tem, da gre v takšnih pravdah za (navidezno) konkurenco originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (med zakoni, s katerimi je bila izvedena denacionalizacija, to je npr. med ZSKZ in ZLNDL), ki je ni mogoče obiti z institutom priposestvovanja, pa čeprav so bile že izvedene pomotne vknjižbe lastninske pravice, saj je institut priposestvovanja namenjen saniranju napak pri pravno poslovnih (izvedenih) pridobitvah lastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031994
KZ-1 člen 240, 240/2, 245, 245/3, 245/5. ZKP člen 165.a, 168, 168/3, 169, 169/2, 248, 249, 249/1. URS člen 22, 29.
zavrnitev zahteve za preiskavo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pranje denarja - načelo kontradiktornosti postopka - načelo enakosti orožij - pravica do enakega varstva pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - utemeljen sum - opredelitev do zagovora - položaj stranke v postopku - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - uvedba preiskave - nasprotujoči si dokazi - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - izvedensko mnenje - poslovna odločitev
Sodišče prve stopnje izhaja iz zmotne predpostavke, da v tej fazi kazenskega postopka (pri odločanju o zahtevi za preiskavo) ni zagotovljena (predvidena) kontradiktornost postopka. Zahteva po kontradiktornem sodnem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (načela enakosti orožij) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka.
Preiskovalna sodnica je pravilno navedla, da če sodišče nima specifičnega znanja, na podlagi katerega bi lahko presodilo, ali je ali ni podan utemeljen sum (kar pomeni, da tega znanja nimata niti tožilstvo niti policija), o zahtevi za preiskavo ne more pravilno odločiti oz. preiskave ne sme uvesti, če zahteva za preiskavo ne temelji na ustreznih mnenjih strokovnjakov (izvedencev).
Kazensko sodišče ni supervizor poslovnih odločitev v gospodarskih družbah, ampak ugotavlja, ali so poslovne odločitve prerasle v kriminalna dejanja. Tega ni mogoče ugotavljati na način, da se za nazaj odloča, kaj bi bilo v konkretnem primeru smotrna ali bolj smotrna odločitev oz. gospodarna ali bolj gospodarna odločitev. Prav tako ne, ali je gospodarstvenik ravnal skrbno, kajti skrbnost je predmet presoje disciplinskih organov in civilnega sodišča. V kazenskem postopku se presoja, ali so podane okoliščine, ki kažejo na namerno zlorabo, zato je o skrbnosti nesmiselno govoriti, ker pomanjkanje skrbnosti predpostavlja malomarnost in izključuje naklep, sploh obarvani kot je v obravnavanem primeru. Če okoliščine primera pokažejo, da storilec sam ni mogel storiti kaznivega dejanja in so odločitve drugih pogoj očitkov storilcu, če torej storilcu ni mogoče očitati protipravnosti, v kolikor se protipravnost ne očita tudi drugim ali pa dokler ni podatkov, da so bili ti drugi, ki so z njim odločali zavedeni, potem ni mogoče govoriti o utemeljenem sumu, ampak gre še vedno za utemeljene razloge za sum, ki je standard za policijsko preiskovanje in ne za sodno preiskavo. Prag med predkazenskim postopkom in sodno preiskavo se ne sme nižati do mere, ko je ob zahtevi za preiskavo v precejšnji meri vse še nejasno, od sodišča pa se pričakuje, da bo "raziskalo", kar ni raziskala policija v predkazenskem postopku.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 1.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Po 165. členu ZPIZ/83 za prevzemnika kmečkega gospodarstva šteje oseba, ki je postala lastnik na podlagi dedovanja, darilne pogodbe ali kako drugače in ima to lastnost tudi v času uveljavljanja pokojninske dobe na tem pravnem temelju. Pokojninsko dobo je mogoče priznati, kadar so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji, med katere zagotovo sodi tudi lastništvo kmetijske obdelovalne površine na podlagi prevzema. Lastnost prevzemnika kmečkega gospodarstva mora biti izpolnjena v času vložitve zahteve.
ZDR-1 člen 202.. ZDR-1 člen 202.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - misija - tujina - izplačilo dodatka - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati kot tudi ne more samo določati višine dodatka.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.
vračilo nagrade - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prekinitev delovnega razmerja
Čeprav je sodišče prve stopnje v enem delu obrazložitve sodbe toženčevo prošnjo res opredelilo kot odpoved, na kar opozarja pritožba, pa je bolj relevanten pravilni poudarek sodišča prve stopnje, da samo poimenovanje (prošnja, dopis, vloga, odpoved) ne spremeni pomena toženčeve prošnje za prekinitev delovnega razmerja, ki ima za posledico povračilo nagrade po 4. členu Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski.
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, po katerem mora (zaradi sklenitve sodne poravnave) tožnica plačati 1/3 sodne takse, katere je bila oproščena, saj je pridobila v postopku premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila sodne takse.
Kadar so izpolnjene predpostavke določene v 183. členu ZPIZ-2, je mogoče posamični upravi akt spremeniti ali razveljaviti. Sprememba ali razveljavitev pa velja le za naprej. Torej tudi vzpostavitev zakonitega stanja je možna le za naprej, ne pa za nazaj.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZBPP člen 1, 7, 26, 26/5, 26/5-1.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv za dopolnitev predloga - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblike brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse kot oblika brezplačne pravne pomoči - sprememba zakona - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah tega zakona. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - vrednost nepremičnine
Ni utemeljena pritožbeno izpostavljena navedba, da so stroški določeni previsoko glede na vrednost nepremičnine, saj Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrade in stroškov ne določa v odvisnosti od vrednosti ocenjenih nepremičnin.
Sodišče prve stopnje je citirani sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah pripisalo drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ko je v njenem izreku zapis o izrečenem posebnem pogoju štelo kot odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - tožeče stranke. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stroški postopka - procesni pobot - pobot terjatev - kriterij uspeha v postopku - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnik utemeljeno opozarja, da uspeh tožene stranke s procesnim pobotom ne pomeni, da je tožeča stranka izgubila pravdo ali da je tožena stranka zmagala. V primeru, da je tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi v pobot uveljavljene terjatve, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnica, ki je bila zaposlena na delovnem mestu višje policistke, je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, tem, ko je spornega dne osebi izpisala plačilni nalog, čeprav z njim sploh ni opravila policijskega postopka ali mu predočila prekrška ter vročila plačilnega naloga, in je s tem kot policistka oziroma pooblaščena uradna oseba v plačilni nalog, ki velja za uradno listino, vpisala lažne podatke o domnevnem policijskem postopku, kršitvah in pomembnih dejanskih ter pravnih dejstvih v zvezi s tem, tako da bi tej osebi prizadejala škodo in mu jo dejansko tudi je.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - pravni pouk
Podatki v spisu dokazujejo, da je toženec skupaj z dopolnjeno tožbo prejel tudi poziv sodišča s pravnim poukom, da mora odgovor s trditvami in dokazi podati v roku 8 dni, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in da mora v pripravljalni vlogi izrecno navesti ali zahteva izvedbo naroka ali ne.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-6, 294, 294/2, 294/2-3, 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-9, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
ZFPPIPP ne opredeljuje stroškov upravitelja, ki jih je treba obravnavati kot tekoče stroške stečajnega postopka po 1. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Za razlago te določbe si je zato treba pomagati z določbami VII. poglavja Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je opredeljena vrsta stroškov: stroški prevoza (18. člen), dnevnice, stroški prehrane in prenočišča (20. člen) in stroški pisarniškega poslovanja (21. člen). Kateri od teh stroškov so tekoči in kateri občasni stroški, pa si je mogoče pomagati z dopolnilnim opredelitvenim kriterijem tekočih stroškov glede na pogostost oziroma frekvenco njihovega nastanka iz 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, to pa so stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Že na prvi pogled je namreč jasno, da strošek dnevnice, prehrane in prenočišča iz 21. člena Pravilnika ni tekoči, ampak občasni strošek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035463
KZ-1 člen 22, 22/2, 122, 122/1, 122/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 370, 370/3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/4.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran - istočasnost napada in obrambe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
Postavitev toge ločnice med ravnanjem obdolženega T. in obdolženke, kot jo vsebuje obrazložitev izpodbijane sodbe v delu, kjer prvostopno sodišče zaključuje, da nista bila podana istočasnost napada obdolženega T. in obdolženki očitanega ravnanja, je glede na intenzivnost dogajanja med njima, ki je potekalo v relativno kratkem časovnem okviru in na majhnem prostoru (v stanovanju), tudi po oceni pritožbenega sodišča vsaj preuranjeno, zlasti upoštevajoč povezanost opisa dejanj iz točk I/2 in I/3 prvostopnega izreka, kjer se eno dejanje po opisu preliva v drugo.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - postopek izvršitve kazni - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - probacija - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - poročilo probacijske enote - razveljavitev sklepa
Pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka zaradi kršitve načela kontradiktornosti in enakega varstva pravic v postopku, saj je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi zadnje poročilo probacijske enote, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi.
vpis spremembe družbenika - ničnost pravnega posla - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - predhodno vprašanje
Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSreg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Pri tem kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pravni posel, za katerega se zatrjuje neveljavnost, neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Drugače velja za nične pravne posle. Ti nimajo pravnih učinkov, zato že od njihove sklenitve ne učinkujejo in posledično ne učinkuje niti vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega neučinkovitega posla.