ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 48, 48/5, 48/6.
zdraviliško zdravljenje
V petem odstavku 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da če zavarovana oseba med zdraviliškim zdravljenjem zboli, se poškoduje ali nastopijo drugi opravičljivi osebni razlogi in ga zato ni mogoče dokončati, se zdraviliško zdravljenje prekine in se lahko nadaljuje v poznejšem roku. Obdobje odloga nadaljevanja zdraviliškega zdravljenja v tem primeru ne sme biti daljše od treh mesecev od izdaje odločbe o odobritvi zdraviliškega zdravljenja (šesti odstavek 48. člena Pravil).
Citirane določbe ni mogoče razlagati tako, da zavarovana oseba v primeru, da zdraviliškega zdravljenja ne nadaljuje v roku treh mesecev od izdaje odločbe o priznani pravici do zdraviliškega zdravljenja, to pravico v vsakem primeru izgubi, ne glede na trajanje kontraindikacij ali kakršnihkoli drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih zavarovana oseba ni mogla nadaljevati zdraviliškega zdravljenja pred potekom treh mesecev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da naj ne bi bilo pristojno za odločanje o zahtevku neupravičene obogatitve. Ker gre za delovni spor po točki f 5. člena ZDSS-1 in za pristojnost delovnega sodišča, ni relevantno, ali temelji zahtevek za vračilo štipendije na pogodbi ali drugem pravnem aktu ali pa na določilih o neupravičeni pridobitvi.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - pravni pouk
Podatki v spisu dokazujejo, da je toženec skupaj z dopolnjeno tožbo prejel tudi poziv sodišča s pravnim poukom, da mora odgovor s trditvami in dokazi podati v roku 8 dni, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in da mora v pripravljalni vlogi izrecno navesti ali zahteva izvedbo naroka ali ne.
Prispevek obdolženega H.W. k storitvi kaznivega dejanja je jasen in obdolžencu omogoča, da se zoper njega uspešno brani. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo (v sklepu v tej zadevi z dne 6. 3. 2019), v opisu kaznivega dejanja ni potrebno navesti prav vseh ravnanj in besed, s katerimi je storilec poslovne goljufije prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene in prikrival, da ne bodo izpolnjene, temveč je to predmet obrazložitve sodbe.
Posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije je pridobitev premoženjske koristi ali nastanek škode za stranko ali koga drugega, zato pritožba neutemeljeno navaja, da se kaznivo dejanje ni moglo izvrševati do 29. 4. 2011, temveč kvečjemu do pridobitve posesti nad zadnjo dobavo kupljenega blaga.
Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ni utemeljilo niti objektivnih niti subjektivnih kriterijev sostorilstva, saj je v obrazložitvi sodbe opisalo ravnanje obeh obdolžencev in ga presodilo. Pojasnilo je, da sta poslovne odločitve sprejemala v soglasju in dogovoru, da je obdolženi R.H. poslovne odločitve sprejel v soglasju in dogovoru z direktorjem in družbenikom družbe H.W., ki mu je dajal navodila kako poslovati in je prav tako zelo dobro poznal bilance stanja oziroma finančno stanje družbe; da zagovoru obdolženega H.W., ko je trdil, da je družbo vodil soobdolženec, sam pa zagotovil le osnovna sredstva za poslovanje družbe, ne gre slediti glede na njuno usklajeno delovanje in ob dejstvu, da je družba A. dobavljeno pločevino predelala v P., ki jih je nato posredovala v prodajo materinski družbi v Avstriji, ki je bila v lasti obdolženega H.W., in ki je iz tega dobila provizijo, ter nadalje, da sta se o vseh večjih naročilih, tudi pri oškodovani družbi, posvetovala in odločala skupaj ter da je naročanje potekalo tako, da sta oba pridobivala ponudbe in se nato odločila za najugodnejšo, kot je povedal obdolženi R.H..
Sodišče prve stopnje je citirani sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah pripisalo drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ko je v njenem izreku zapis o izrečenem posebnem pogoju štelo kot odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - tožeče stranke. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stroški postopka - procesni pobot - pobot terjatev - kriterij uspeha v postopku - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnik utemeljeno opozarja, da uspeh tožene stranke s procesnim pobotom ne pomeni, da je tožeča stranka izgubila pravdo ali da je tožena stranka zmagala. V primeru, da je tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi v pobot uveljavljene terjatve, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZBPP člen 1, 7, 26, 26/5, 26/5-1.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv za dopolnitev predloga - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblike brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse kot oblika brezplačne pravne pomoči - sprememba zakona - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah tega zakona. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - vrednost nepremičnine
Ni utemeljena pritožbeno izpostavljena navedba, da so stroški določeni previsoko glede na vrednost nepremičnine, saj Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrade in stroškov ne določa v odvisnosti od vrednosti ocenjenih nepremičnin.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti - subjekti javnega prava - proračunski porabniki - odškodninski zahtevek - gospodarski spor
Pritožnica pravilno navaja, da gre v danem primeru za spor med dvema javnopravnima subjektoma v zvezi z vprašanjem morebitne škode, ki je enemu proračunskemu uporabniku nastala zaradi nepravilnega dela davčnega organa, in za vprašanje, ali je bilo delovanje oblastnega davčnega organa pri odločitvi, da se NUSZ ne odmeri, pravilno. To pa še ne pomeni, da gre v danem primeru za javnopravni spor po določbah ZUS-1 oziroma da zadeva ne predstavlja gospodarskega spora, pa čeprav se bo sodišče v njem ukvarjalo tudi z vprašanjem pravilnega postopanja upravnega organa.
nadomestilo plače - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca na naroku za glavno obravnavo, kljub izrecnemu predlogu stranke, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. To še posebej velja v primeru, kot je obravnavani, ko sodišče prve stopnje v zvezi s tožničinimi pripombami, ki niso očitno neutemeljene (določene nejasnosti in nasprotja v mnenju je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), izvedencu ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja, niti se do tožničinih pripomb ni opredelilo v izpodbijani sodbi. Stališče, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenca v primeru, ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti, je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-680/2014 z dne 5. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je zato z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 80, 249, 360, 360/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - dvom v pravdno sposobnost - izvedenec psihiatrične stroke - pregled stranke - nagrada za študij spisa - število prilog
Izvedenec je opravil študij spisa, vendar tožnica ni pristopila na pregled in zato ni mogel izdelati izvedeniškega mnenja. Ne glede na navedeno izvedencu za opravljeno delo pripada nagrada za študij spisa.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.
vračilo nagrade - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prekinitev delovnega razmerja
Čeprav je sodišče prve stopnje v enem delu obrazložitve sodbe toženčevo prošnjo res opredelilo kot odpoved, na kar opozarja pritožba, pa je bolj relevanten pravilni poudarek sodišča prve stopnje, da samo poimenovanje (prošnja, dopis, vloga, odpoved) ne spremeni pomena toženčeve prošnje za prekinitev delovnega razmerja, ki ima za posledico povračilo nagrade po 4. členu Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048281
ZASP člen 170, 170/1, 170/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kršitev avtorskih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - okrnitev ugleda in dobrega imena - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Drži, da poseg v ugled in dobro ime lahko predstavlja težko nadomestljivo škodo. Da bi tovrstna škoda nastajala, pa ni izkazano že s tem, da dolžnik posluje na enak način kot prej in v javnosti domnevno ustvarja vtis, da je povezan z upnikom. Obstoj navedene povezave in dejstvo, da upnik ne more vplivati na poslovanje dolžnika, za izkazanost posega v ugled in dobro ime upnika, ki bi opravičeval takojšno regulacijo spornega razmerja, ne zadoščata. Upnik ni pojasnil, kako naj bi te okoliščine negativno vplivale na njegov ugled. Takšen poseg bi na primer utemeljevale okoliščine, ko bi dolžnikove storitve, ki bi jih javnost povezovala z upnikom, bile slabše kvalitete, ali če bi dolžnik sicer ravnal v smeri, ki bi razvrednotila upnikov koncept, tako da bi slednje morebiti utegnilo ime upnika in njegov ugled razvrednotiti. Zaradi izostanka negativnih posledic dolžnikovega poslovanja na ugled upnika zatrjevana težko nadomestljiva škoda v obravnavanem primeru ni verjetno izkazana.
ugovor stvarne pristojnosti - ugovor sodne pristojnosti
Zmotno je stališče pritožnice, da je predmetni zahtevek po vsebini gledano upravna oziroma davčna zadeva. V danem primeru tožeča stranka ne uveljavlja terjatve iz naslova davkov, niti ne gre zgolj za preimenovanje zahtevka za vračilo davkov v zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, kot to trdi pritožnica. Iz tožbenih navedb tožeče stranke jasno izhaja, da je njen zahtevek odškodninski zahtevek, saj tožeča stranka zatrjuje vse elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke, temelječe na 26. členu Ustave RS.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - trditveno breme - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica v pritožbi še vedno vztraja pri osamljenih in nepojasnjenih frazah ter pravnih pojmih, golem citiranju zakonskih določb in tako pavšalnih ter nekonkretiziranih navedbah, da izdaja začasne odredbe na takšni trditveni podlagi preprosto ni mogoča, saj že same navedbe ne zadoščajo za njeno izdajo.
Ker je bila pritožba vložena po preteku pritožbenega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, sodišče prve stopnje vsebine pritožbe oškodovanca ni moglo presojati, temveč jo je pravilno zavrglo kot prepozno.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole (2008) člen 2.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je obstajal zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravilna je namreč dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je po vrnitvi tožnice na delovno mesto večina učencev violine izpisala. Ostali sta vpisani dve učenki, kar znaša 2,66 pedagoške ure oziroma 4,8 delovne ure tedensko. Tako zmanjšan obseg dela pomeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove v smislu določbe 91. člena ZDR-1.
Dejstvo, da je bila pred tem tožnici dvakrat nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, za odločitev ni bistveno, temveč je odločilna okoliščina o zmanjšanem obsegu dela zaradi izpisa otrok od pouka violine.
ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/7116, 117, 117/2, 118, 120, 120/1.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20, 21.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pritožba - nepopolna pritožba - podpis - elektronsko podpisana vloga
Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.
Prvostopenjsko socialno sodišče nima informacijskega sistema za vlaganje vlog v elektronski obliki v skladu s Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih. Za socialne spore torej ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje vlog po elektronski poti na način, da bi bila takšna vloga izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.