Kadar so izpolnjene predpostavke določene v 183. členu ZPIZ-2, je mogoče posamični upravi akt spremeniti ali razveljaviti. Sprememba ali razveljavitev pa velja le za naprej. Torej tudi vzpostavitev zakonitega stanja je možna le za naprej, ne pa za nazaj.
vpis spremembe družbenika - ničnost pravnega posla - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - predhodno vprašanje
Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSreg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Pri tem kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pravni posel, za katerega se zatrjuje neveljavnost, neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Drugače velja za nične pravne posle. Ti nimajo pravnih učinkov, zato že od njihove sklenitve ne učinkujejo in posledično ne učinkuje niti vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega neučinkovitega posla.
KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - zloraba uradnega položaja - policist - rok za podajo odpovedi
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor policije. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči, ko delodajalec ugotovi odpovedni razlog. Ker gre za osebo, ki nastopa in odloča v imenu takšnega organa, subjektivni 30-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani te osebe. Pri tem se šteje, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. Presojo vprašanja, kdaj je začel teči rok za odpoved, ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi delodajalec po pravilih notranje varnosti moral biti obveščen o kršitvah delavca, ampak kdaj je o tem dejansko bil obveščen.
Pri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja je pomembno, kakšnega pomena je obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, pa je ni, oziroma jo je opravil z zamudo. Tožnik je bil pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa in vodja policijske postaje, zato je bilo od njega pričakovati še posebno skrbnost. Vse tri prekrškovne zadeve je tožnik v obravnavanje samoiniciativno prevzel od pomočnika in postopek nadaljeval šele po poizvedovanju in opozorilu, ko je tudi oddal dokumentacijo v knjiženje - kar se sicer opravi vsaj naslednji dan po prejemu vse dokumentacije s strani policista na terenu.
Besedilo same sklenjene poravnave torej po ugotovitvi pritožbenega sodišča ne vsebuje izjave toženca o umiku pritožbe z dne 30. 10. 2019 zoper sodbo P 571/2015 z dne 10. 9. 2019, ki je bila vložena pred dnem 26. 2. 2020 sklenjeno sodno poravnavo. Glede na tako ugotovljena dejstva je pritožbeno sodišče ocenilo, da toženec nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 571/2015, zato jo je pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00033739
ZPP člen 105a, 105a/3.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13.
umik pritožbe - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse
ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - poseg v osebno svobodo - nujni ukrep - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja - okoliščine konkretnega primera - način zdravljenja - sorazmernost in nujnost ukrepa - bolnišnično zdravljenje - nebolnišnično zdravljenje - milejši ukrep
Ugotovljene okoliščine ne zadostujejo za sklep o ogrožanju lastnega življenja in zdravja, ki je pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
Izvedenec je izrecno izpostavil, da zaradi ambivalentnosti potrebuje še nekajdnevno bivanje in opazovanje učinkov nove terapije in zato predlagal tridnevno pridržanje za potrebe opazovanja. V izpodbijanem sklepu ni presoje o tem, ali je za bolj natančno spremljanje učinkov nove terapije res potrebno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, ali pa bi bilo mogoče tudi zdravljenje z milejšimi oblikami pomoči, npr. zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom ali ambulantno zdravljenje
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžniku ni uspelo ustrezno pojasniti, za kakšne namene je porabil denarna sredstva v višini 7.500,00 EUR, ki so izkazana v bilanci stanja družbe A. d. o. o. na dan 31. 12. 2017 niti izkazati, da je ta sredstva porabil za plačevanje prispevkov, plač in drugih stroškov poslovanja oziroma za pokrivanje izgube. Trditveno in dokazno breme v zvezi s porabo teh sredstev je na dolžniku.
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
V obeh pogodbah je kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden povečan obseg dela pri drugo toženi stranki. Hkrati je tožnica navedla, da povečan obseg dela pri drugo toženi stranki ni bil podan, zato so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas nezakonite. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravila zaključilo, da, ker zakonski razlog v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je tožnica s prvo toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnica, ki je bila zaposlena na delovnem mestu višje policistke, je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, tem, ko je spornega dne osebi izpisala plačilni nalog, čeprav z njim sploh ni opravila policijskega postopka ali mu predočila prekrška ter vročila plačilnega naloga, in je s tem kot policistka oziroma pooblaščena uradna oseba v plačilni nalog, ki velja za uradno listino, vpisala lažne podatke o domnevnem policijskem postopku, kršitvah in pomembnih dejanskih ter pravnih dejstvih v zvezi s tem, tako da bi tej osebi prizadejala škodo in mu jo dejansko tudi je.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZBPP člen 1, 7, 26, 26/5, 26/5-1.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv za dopolnitev predloga - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblike brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse kot oblika brezplačne pravne pomoči - sprememba zakona - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah tega zakona. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - vrednost nepremičnine
Ni utemeljena pritožbeno izpostavljena navedba, da so stroški določeni previsoko glede na vrednost nepremičnine, saj Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrade in stroškov ne določa v odvisnosti od vrednosti ocenjenih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00034518
OZ člen 5, 5/1, 82, 82/1, 82/2, 83, 837. ZGD-1 člen 527, 527/1, 527/1-1, 527/1-2.
posredniška pogodba - pravilna izpolnitev pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - povezana pravna oseba - namenska razlaga
Ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja od udeležencev terja, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij ter izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov temveč tudi za interese nasprotne stranke. Udeleženci morajo biti med seboj lojalni. Torej morajo ravnati pošteno in vestno ter se izogibati ravnanj, ki bi nasprotno stranko prikrajšala v izvrševanju njenih pravic in interesov.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka s tem, ko je izkoristila naročeno, pravilno opravljeno storitev tožeče stranke in se s (formalno) zaposlitvijo napotenega kandidata v povezani družbi skušala izogniti plačilu za opravljeno storitev, ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
nadomestilo plače - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca na naroku za glavno obravnavo, kljub izrecnemu predlogu stranke, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. To še posebej velja v primeru, kot je obravnavani, ko sodišče prve stopnje v zvezi s tožničinimi pripombami, ki niso očitno neutemeljene (določene nejasnosti in nasprotja v mnenju je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), izvedencu ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja, niti se do tožničinih pripomb ni opredelilo v izpodbijani sodbi. Stališče, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenca v primeru, ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti, je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-680/2014 z dne 5. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je zato z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 80, 249, 360, 360/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - dvom v pravdno sposobnost - izvedenec psihiatrične stroke - pregled stranke - nagrada za študij spisa - število prilog
Izvedenec je opravil študij spisa, vendar tožnica ni pristopila na pregled in zato ni mogel izdelati izvedeniškega mnenja. Ne glede na navedeno izvedencu za opravljeno delo pripada nagrada za študij spisa.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSC00032790
SPZ člen 43, 46. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje kmetijskih zemljišč - društvo - odplačna pridobitev
Praksa VS RS, ki je izpostavljena v izpodbijani sodbi, je enotna in jo je mogoče povzeti v tem, da gre v takšnih pravdah za (navidezno) konkurenco originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (med zakoni, s katerimi je bila izvedena denacionalizacija, to je npr. med ZSKZ in ZLNDL), ki je ni mogoče obiti z institutom priposestvovanja, pa čeprav so bile že izvedene pomotne vknjižbe lastninske pravice, saj je institut priposestvovanja namenjen saniranju napak pri pravno poslovnih (izvedenih) pridobitvah lastninske pravice.
vikend zapor - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga - načelo kontradiktornosti - vrnitev v prejšnje stanje
Obsojenec v pritožbi zmotno navaja, da bi moral biti predlog, ki ga je podal, vročen državnemu tožilstvu, da bi nanj odgovorilo. Takšno postopanje ne bi bilo pravilno, saj je bil predlog vložen prepozno, prepoznega predloga pa sodišče ne more vsebinsko obravnavati in tudi ne vročiti nasprotni stranki, temveč ga mora zavreči.
Prošnji za vrnitev v prejšnje stanje pa v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi niti zato, ker sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje le obdolžencu, ki z upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Vrnitev v prejšnje stanje je torej predvidena le za pritožbo zoper sodno odločbo, ne pa za predlog, ki ga je obsojenec podal na podlagi prvega odstavka 129.a člena ZKP.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor
ZDR-1 določa, da mora delodajalec delavca v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (drugi odstavek 85. člena ZDR-1), vendar se je sodna praksa že izrekla, da zgolj nespoštovanje roka treh dni samo po sebi nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je od okoliščin primera odvisno, ali je ta kršitev vplivala na delavčevo pravico do zagovora ali ne. Sodna praksa v obrazloženih okoliščinah tudi dopušča, da zaradi predvidenega zagovora že tretji dan po vročitvi pisnega vabila izredna odpoved ni nezakonita.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-6, 294, 294/2, 294/2-3, 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-9, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
ZFPPIPP ne opredeljuje stroškov upravitelja, ki jih je treba obravnavati kot tekoče stroške stečajnega postopka po 1. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Za razlago te določbe si je zato treba pomagati z določbami VII. poglavja Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je opredeljena vrsta stroškov: stroški prevoza (18. člen), dnevnice, stroški prehrane in prenočišča (20. člen) in stroški pisarniškega poslovanja (21. člen). Kateri od teh stroškov so tekoči in kateri občasni stroški, pa si je mogoče pomagati z dopolnilnim opredelitvenim kriterijem tekočih stroškov glede na pogostost oziroma frekvenco njihovega nastanka iz 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, to pa so stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Že na prvi pogled je namreč jasno, da strošek dnevnice, prehrane in prenočišča iz 21. člena Pravilnika ni tekoči, ampak občasni strošek.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da naj ne bi bilo pristojno za odločanje o zahtevku neupravičene obogatitve. Ker gre za delovni spor po točki f 5. člena ZDSS-1 in za pristojnost delovnega sodišča, ni relevantno, ali temelji zahtevek za vračilo štipendije na pogodbi ali drugem pravnem aktu ali pa na določilih o neupravičeni pridobitvi.