ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.. ZNP-1 člen 262.. DZ člen 295, 295/2.
prekinitev postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Ker je v teku nepravdni postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo, je v obravnavanem sodno socialnem sporu podano procesno stanje iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zakonito prekinilo.
ZKP člen 285a, 285a/3-5, 285c, 285č, 330, 95, 95/4, 98, 98/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 20, 20/2.
priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - odločba o kazenski sankciji - zaporna kazen - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Obdolženca sta krivdo priznala med glavno obravnavo in v tem primeru ZKP ne predvideva vračanja kazenskega postopka v fazo predobravnavnega naroka, vsled česar sodišče prve stopnje tudi ne postopa po 285.a členu ZKP. Zato zagovornik nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo obdolžencema dati pravni pouk po 5. točki tretjega odstavka 285.a člena ZKP. Dikcija 330. člena ZKP, po kateri je pravilno postopalo sodišče prve stopnje, je namreč jasna in po njej v primeru, ko obdolženi prizna krivdo po obtožbi med glavno obravnavo in ko sodišče to priznanje sprejme, glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č člena ZKP. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko določbo, kar povsem jasno izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi.
vpis spremembe družbenika - ničnost pravnega posla - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - predhodno vprašanje
Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSreg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Pri tem kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pravni posel, za katerega se zatrjuje neveljavnost, neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Drugače velja za nične pravne posle. Ti nimajo pravnih učinkov, zato že od njihove sklenitve ne učinkujejo in posledično ne učinkuje niti vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega neučinkovitega posla.
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
V obeh pogodbah je kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden povečan obseg dela pri drugo toženi stranki. Hkrati je tožnica navedla, da povečan obseg dela pri drugo toženi stranki ni bil podan, zato so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas nezakonite. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravila zaključilo, da, ker zakonski razlog v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je tožnica s prvo toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00033408
OZ člen 191.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - odločitev o pravdnih stroških
Za zakonitost in pravilnost izplačil iz naslova plačila za delo je bila odgovorna tožena stranka, ki v tem sporu ni zatrjevala, da so tožeče stranke kakorkoli krivdno prispevale k neupravičenim izplačilom, niti da bi morale vedeti, da jim je bil dodatek za delovno dobo izplačan v nepravilnem znesku. V okviru utemeljevanja v pobot uveljavljanih terjatev je zatrjevala le, da naj bi do napake pri višini spornih izplačil prišlo zato, ker je pomotoma upoštevala le prvi del določila tretjega odstavka 72. člena Kolektivne pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, kar glede na jasno besedilo določila kolektivne pogodbe ne more biti pravno upoštevno. Za odločitev je bistvena določba 191. člena OZ, v skladu s katero tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Česa takšnega tožena stranka v tem sporu ni niti navajala niti dokazovala, posledično pa domnevno preveč izplačanih zneskov iz naslova dodatka za delovno dobo od tožečih strank nima pravice zahtevati nazaj.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 255, 255/1, 255/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - prodajalec
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je sodišče prve stopnje pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru "vseh okoliščin", pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru "vseh interesov obeh pogodbenih strank" pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za delavca na delovnem mestu prodajalca oziroma blagajnika, ki dnevno posluje z denarjem oziroma upravlja z delodajalčevim premoženjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot so od njega zahtevala interna navodila delodajalca. Od delavcev na delovnih mestih, na katerih ti prihajajo neposredno v stik z denarjem, pa se upravičeno pričakuje večja stopnja zaupanja.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - pravni pouk
Podatki v spisu dokazujejo, da je toženec skupaj z dopolnjeno tožbo prejel tudi poziv sodišča s pravnim poukom, da mora odgovor s trditvami in dokazi podati v roku 8 dni, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in da mora v pripravljalni vlogi izrecno navesti ali zahteva izvedbo naroka ali ne.
Prispevek obdolženega H.W. k storitvi kaznivega dejanja je jasen in obdolžencu omogoča, da se zoper njega uspešno brani. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo (v sklepu v tej zadevi z dne 6. 3. 2019), v opisu kaznivega dejanja ni potrebno navesti prav vseh ravnanj in besed, s katerimi je storilec poslovne goljufije prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene in prikrival, da ne bodo izpolnjene, temveč je to predmet obrazložitve sodbe.
Posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije je pridobitev premoženjske koristi ali nastanek škode za stranko ali koga drugega, zato pritožba neutemeljeno navaja, da se kaznivo dejanje ni moglo izvrševati do 29. 4. 2011, temveč kvečjemu do pridobitve posesti nad zadnjo dobavo kupljenega blaga.
Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ni utemeljilo niti objektivnih niti subjektivnih kriterijev sostorilstva, saj je v obrazložitvi sodbe opisalo ravnanje obeh obdolžencev in ga presodilo. Pojasnilo je, da sta poslovne odločitve sprejemala v soglasju in dogovoru, da je obdolženi R.H. poslovne odločitve sprejel v soglasju in dogovoru z direktorjem in družbenikom družbe H.W., ki mu je dajal navodila kako poslovati in je prav tako zelo dobro poznal bilance stanja oziroma finančno stanje družbe; da zagovoru obdolženega H.W., ko je trdil, da je družbo vodil soobdolženec, sam pa zagotovil le osnovna sredstva za poslovanje družbe, ne gre slediti glede na njuno usklajeno delovanje in ob dejstvu, da je družba A. dobavljeno pločevino predelala v P., ki jih je nato posredovala v prodajo materinski družbi v Avstriji, ki je bila v lasti obdolženega H.W., in ki je iz tega dobila provizijo, ter nadalje, da sta se o vseh večjih naročilih, tudi pri oškodovani družbi, posvetovala in odločala skupaj ter da je naročanje potekalo tako, da sta oba pridobivala ponudbe in se nato odločila za najugodnejšo, kot je povedal obdolženi R.H..
vikend zapor - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga - načelo kontradiktornosti - vrnitev v prejšnje stanje
Obsojenec v pritožbi zmotno navaja, da bi moral biti predlog, ki ga je podal, vročen državnemu tožilstvu, da bi nanj odgovorilo. Takšno postopanje ne bi bilo pravilno, saj je bil predlog vložen prepozno, prepoznega predloga pa sodišče ne more vsebinsko obravnavati in tudi ne vročiti nasprotni stranki, temveč ga mora zavreči.
Prošnji za vrnitev v prejšnje stanje pa v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi niti zato, ker sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje le obdolžencu, ki z upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Vrnitev v prejšnje stanje je torej predvidena le za pritožbo zoper sodno odločbo, ne pa za predlog, ki ga je obsojenec podal na podlagi prvega odstavka 129.a člena ZKP.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZBPP člen 1, 7, 26, 26/5, 26/5-1.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv za dopolnitev predloga - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblike brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse kot oblika brezplačne pravne pomoči - sprememba zakona - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah tega zakona. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - vrednost nepremičnine
Ni utemeljena pritožbeno izpostavljena navedba, da so stroški določeni previsoko glede na vrednost nepremičnine, saj Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrade in stroškov ne določa v odvisnosti od vrednosti ocenjenih nepremičnin.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - postopek izvršitve kazni - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - probacija - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - poročilo probacijske enote - razveljavitev sklepa
Pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka zaradi kršitve načela kontradiktornosti in enakega varstva pravic v postopku, saj je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi zadnje poročilo probacijske enote, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031994
KZ-1 člen 240, 240/2, 245, 245/3, 245/5. ZKP člen 165.a, 168, 168/3, 169, 169/2, 248, 249, 249/1. URS člen 22, 29.
zavrnitev zahteve za preiskavo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pranje denarja - načelo kontradiktornosti postopka - načelo enakosti orožij - pravica do enakega varstva pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - utemeljen sum - opredelitev do zagovora - položaj stranke v postopku - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - uvedba preiskave - nasprotujoči si dokazi - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - izvedensko mnenje - poslovna odločitev
Sodišče prve stopnje izhaja iz zmotne predpostavke, da v tej fazi kazenskega postopka (pri odločanju o zahtevi za preiskavo) ni zagotovljena (predvidena) kontradiktornost postopka. Zahteva po kontradiktornem sodnem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (načela enakosti orožij) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka.
Preiskovalna sodnica je pravilno navedla, da če sodišče nima specifičnega znanja, na podlagi katerega bi lahko presodilo, ali je ali ni podan utemeljen sum (kar pomeni, da tega znanja nimata niti tožilstvo niti policija), o zahtevi za preiskavo ne more pravilno odločiti oz. preiskave ne sme uvesti, če zahteva za preiskavo ne temelji na ustreznih mnenjih strokovnjakov (izvedencev).
Kazensko sodišče ni supervizor poslovnih odločitev v gospodarskih družbah, ampak ugotavlja, ali so poslovne odločitve prerasle v kriminalna dejanja. Tega ni mogoče ugotavljati na način, da se za nazaj odloča, kaj bi bilo v konkretnem primeru smotrna ali bolj smotrna odločitev oz. gospodarna ali bolj gospodarna odločitev. Prav tako ne, ali je gospodarstvenik ravnal skrbno, kajti skrbnost je predmet presoje disciplinskih organov in civilnega sodišča. V kazenskem postopku se presoja, ali so podane okoliščine, ki kažejo na namerno zlorabo, zato je o skrbnosti nesmiselno govoriti, ker pomanjkanje skrbnosti predpostavlja malomarnost in izključuje naklep, sploh obarvani kot je v obravnavanem primeru. Če okoliščine primera pokažejo, da storilec sam ni mogel storiti kaznivega dejanja in so odločitve drugih pogoj očitkov storilcu, če torej storilcu ni mogoče očitati protipravnosti, v kolikor se protipravnost ne očita tudi drugim ali pa dokler ni podatkov, da so bili ti drugi, ki so z njim odločali zavedeni, potem ni mogoče govoriti o utemeljenem sumu, ampak gre še vedno za utemeljene razloge za sum, ki je standard za policijsko preiskovanje in ne za sodno preiskavo. Prag med predkazenskim postopkom in sodno preiskavo se ne sme nižati do mere, ko je ob zahtevi za preiskavo v precejšnji meri vse še nejasno, od sodišča pa se pričakuje, da bo "raziskalo", kar ni raziskala policija v predkazenskem postopku.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 1.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Po 165. členu ZPIZ/83 za prevzemnika kmečkega gospodarstva šteje oseba, ki je postala lastnik na podlagi dedovanja, darilne pogodbe ali kako drugače in ima to lastnost tudi v času uveljavljanja pokojninske dobe na tem pravnem temelju. Pokojninsko dobo je mogoče priznati, kadar so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji, med katere zagotovo sodi tudi lastništvo kmetijske obdelovalne površine na podlagi prevzema. Lastnost prevzemnika kmečkega gospodarstva mora biti izpolnjena v času vložitve zahteve.
nadomestilo plače - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca na naroku za glavno obravnavo, kljub izrecnemu predlogu stranke, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. To še posebej velja v primeru, kot je obravnavani, ko sodišče prve stopnje v zvezi s tožničinimi pripombami, ki niso očitno neutemeljene (določene nejasnosti in nasprotja v mnenju je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), izvedencu ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja, niti se do tožničinih pripomb ni opredelilo v izpodbijani sodbi. Stališče, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenca v primeru, ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti, je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-680/2014 z dne 5. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je zato z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stroški postopka - procesni pobot - pobot terjatev - kriterij uspeha v postopku - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnik utemeljeno opozarja, da uspeh tožene stranke s procesnim pobotom ne pomeni, da je tožeča stranka izgubila pravdo ali da je tožena stranka zmagala. V primeru, da je tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi v pobot uveljavljene terjatve, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
plačilo razlike plače - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 128/2018 z dne 19. 6. 2018 v enem od istovrstnih sporov že zavzelo stališče, da drugi odstavek 37. člena ZVis ne določa pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis, po katerem je število ur pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tudi dejansko obračunavala osnovno plačo tožnice glede na tedensko in ne letno število opravljenih ur pedagoške obveznosti v skladu s 63. členom ZVis in 3. členom Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev univerze. Obračun plače tako ni bil odvisen od tega, ali je predavatelj sodeloval pri izvajanju 30-tedenskega ali pri izvajanju 40-tedenskega akreditiranega programa, kar tudi ni v nasprotju z akti tožene stranke. Ker je pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev omejena zgolj na tedenski, ne pa na letni ravni, so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da bi morala tožena stranka obračunati plače ob upoštevanju pedagoške obveznosti v trajanju 30 tednov.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžniku ni uspelo ustrezno pojasniti, za kakšne namene je porabil denarna sredstva v višini 7.500,00 EUR, ki so izkazana v bilanci stanja družbe A. d. o. o. na dan 31. 12. 2017 niti izkazati, da je ta sredstva porabil za plačevanje prispevkov, plač in drugih stroškov poslovanja oziroma za pokrivanje izgube. Trditveno in dokazno breme v zvezi s porabo teh sredstev je na dolžniku.