odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžniku ni uspelo ustrezno pojasniti, za kakšne namene je porabil denarna sredstva v višini 7.500,00 EUR, ki so izkazana v bilanci stanja družbe A. d. o. o. na dan 31. 12. 2017 niti izkazati, da je ta sredstva porabil za plačevanje prispevkov, plač in drugih stroškov poslovanja oziroma za pokrivanje izgube. Trditveno in dokazno breme v zvezi s porabo teh sredstev je na dolžniku.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da naj ne bi bilo pristojno za odločanje o zahtevku neupravičene obogatitve. Ker gre za delovni spor po točki f 5. člena ZDSS-1 in za pristojnost delovnega sodišča, ni relevantno, ali temelji zahtevek za vračilo štipendije na pogodbi ali drugem pravnem aktu ali pa na določilih o neupravičeni pridobitvi.
ZSVarPre člen 14, 20.. ZFPPIPP člen 226, 382, 381, 381/1, 394, 399.. ZUPJS člen 12.. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - lastni dohodek - osebni stečaj
Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSC00032790
SPZ člen 43, 46. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje kmetijskih zemljišč - društvo - odplačna pridobitev
Praksa VS RS, ki je izpostavljena v izpodbijani sodbi, je enotna in jo je mogoče povzeti v tem, da gre v takšnih pravdah za (navidezno) konkurenco originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (med zakoni, s katerimi je bila izvedena denacionalizacija, to je npr. med ZSKZ in ZLNDL), ki je ni mogoče obiti z institutom priposestvovanja, pa čeprav so bile že izvedene pomotne vknjižbe lastninske pravice, saj je institut priposestvovanja namenjen saniranju napak pri pravno poslovnih (izvedenih) pridobitvah lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - napačno vročanje
Vrnitev v prejšnje stanje zajema le primere, ko stranka zamudi narok iz upravičenih razlogov, ki so se pripetili stranki. Ker toženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog, ki naj bi bil v napačnem vročanju, ne gre za razlog pri stranki in torej ne gre za razlog, ki bi lahko utemeljeval predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
neveljavnost pogodbe - vrnitev darila - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Zgolj dejstvo, da sta pogodbeni stranki vedeli, da bo preživljanec kmalu umrl, samo po sebi ne more napotovati na sklep, da pogodba ni bila tvegana. Trenutek smrti je namreč vselej negotov, le tveganost je glede na stanje preživljanca lahko bolj ali manj intenzivna
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033275
ZNPosr člen 23. OZ člen 239, 240.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - prodajna pogodba za nepremičnino - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - kršitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - stanje nepremičnine - pravno stanje nepremičnine - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje
Nepremičninski posrednik je moral v času sklepanja kupoprodajne pogodbe preveriti, ali je prodajalec lastnik ter ali so na tej nepremičnini stvarne pravice oziroma pravice, ki bi omejevale oziroma izključevale pravice lastnika. Ker je v času sklepanja pogodbe veljala domneva, da imajo stavbe, ki so bile zgrajene pred 1967, uporabno dovoljenje, v katastru in zemljiški knjigi pa je bila nepremičnina vpisana kot stanovanje, nepremičninskemu agentu ni bilo treba iz prostorskih aktov ugotavljati skladnosti števila stanovanj v stanovanjski hiši. Na ogledu na kraju samem tudi ni bilo nič sumljivega.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - pravne napake - odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari - pogoji za vknjižbo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odstop od prodajne pogodbe - razveza pogodbe - kondikcijski zahtevek - vrnitev kupnine - pogodbena subrogacija - mešana pogodba - najemna pogodba - prenovitev obveznosti - novacija - pobotni ugovor - navidezna (simulirana) pogodba - ugovor zastaranja - nezmožnost izpolnitve - pošteni pridobitelj - dobrovernost pridobitelja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Prodajalec krši svojo pogodbeno obveznost, če je zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice izstavil tudi v korist druge osebe (ne le v korist kupca). Pravna napaka nastane, če se ta druga oseba uspe vknjižiti v zemljiško knjigo prej kot kupec. Bistveno je torej, da po stanju zemljiške knjige vknjižba lastninske pravice na podlagi izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika kot kupca ne bi bila (več) mogoča (to pravno možnost preprečuje solastninska pravica toženčeve žene), in da je takšno pravno stanje zakrivil toženec. Ker tožnik ne more več uresničiti interesa, da bo na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, pridobil izključno lastninsko pravico, ima (so)lastninska pravica, vknjižena v korist toženčeve žene, značilnost pravne napake.
Nepošteni pridobitelj, to je tisti, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, dolguje zamudne obresti od dneva pridobitve, oziroma od dneva nedobrovernosti, če je ta nastala pozneje. Dobra vera se domneva, nedobrovernost mora biti s strani nasprotne stranke zatrjevana in dokazana. Tožbene trditve (o razlogih za realizacijo odstopnega upravičenja) ne omogočajo materialnopravne presoje, da je bil toženec nepošten že ob pridobitvi, omogočajo pa presojo, da je postal nepošten s trenutkom, ko je zakrivil nezmožnost izpolnitve, torej tedaj, ko je začela učinkovati vknjižba (so)lastninske pravice v korist njegove žene.
Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.
V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.
SPZ člen 70, 70/4, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 270, 270/1, 270/3. ZPP člen 365, 365-3. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2.
dejanska delitev nepremičnine - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - delitev v naravi - idealni delež - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Razmerij dejanske etažne lastnine ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - zakupno razmerje - brezplačna uporaba - garaža - zakup garaže - najem garaže - služnostna pravica - dostop do objekta - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe - posodbena pogodba - izvensodna poravnava - nečelo superficies solo cedit - ničnost poravnave
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku so relevantne le trditve, ki predstavljajo izpolnitev zakonskega stanu 582. člena ZOR, tj. uporaba garaže (ne zemljišča pred garažo) v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali zanemarjanje njenega vzdrževanja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo tožniku nastala precejšnja škoda, kar bi bila lahko podlaga, na kateri bi tožnik lahko odpovedal toženki najemno pogodbo brez odpovednega roka.
namen posestnega varstva - motenje posesti - pravica do posesti
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Naloga sodišča v takšnih sporih je tako le ugotovitev, kdo je bil zadnji posestnik stvari ter, ali je bila posest sploh motena oziroma odvzeta.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nov dokaz - zavrnjen dokaz - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kot je znano so z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka v 371. členu ZKP določene napake v postopku (error in procedendo), za katere se domneva ali ugotavlja, da so imele za posledico izdajo nepravilne (error facti) ali nezakonite (error iuris) sodno odločbe.
dedovanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči
Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00033190
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 17, 17/1, 18.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče toženca - posebna pristojnost - ugovor pristojnosti - potrošniška pogodba - potrošnik - odgovornost proizvajalca - odgovornost proizvajalca stvari z napako - garancijska izjava - razlaga določb - jezikovna razlaga - jasna določila - restriktivna razlaga
Kupca oziroma "potrošnika" ne varujejo pravila Uredbe Bruselj I - bis o posebni pristojnosti v korist potrošnika, kadar tožbe ne vloži proti prodajalcu, torej proti drugi pogodbeni stranki, temveč proti proizvajalcu. Ker odgovornost proizvajalca do kupca nastane, čeprav proizvajalec ni v pogodbenem odnosu s kupcem, proizvajalec kot garant ne more prevzeti vloge druge pogodbene stranke.
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
razpisna dokumentacija - pravilnost ponudbe - načelo vestnosti in poštenja - javno naročanje
Tožeča stranka je javni razpis za oddajo javnega naročila objavila na podlagi Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2), na podlagi odprtega postopka (kot izhaja iz Aneksa 1 k pogodbi). Odprti postopek je po 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo. Ponudbo je predložila tožena stranka. Tožeča stranka kot naročnik del v okviru javnega naročila gradnje bi morala ugotoviti ali je ponudba popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) , ker pomeni, da bi morala ugotoviti ali je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
Tožena stranka v ponudbo ni zajela del sanacija zemljine in zato njena ponudba ni bila popolna in tožeča stranka kot naročnik, bi morala skladno z določbo 80. člena ZJN-2 ponudbo tožene stranke zaradi njene nepopolnosti izločiti. Tega tožeča stranka ni naredila. Ponudba spornih del ne zajema, tožena stranka pa se je z njo zavezala opraviti le dela iz te ponudbe, tožeča stranka pa se ne more sklicevati na razpisno dokumentacijo kot del pogodbene zaveze, saj bi smela sprejeti v postopku javnega naročanja le takšno ponudbo, ki v celoti zajema vsa razpisana dela in pogoje. Ko tega ni storila, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), če bi se tožeča stranka, ki se je sama spravila v položaj, da je sprejela ponudbo, ki ni bila ustrezna, smela glede obsega pogodbenih del sklicevati na razpisno dokumentacijo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava - bolezen stranke - upravičen razlog - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - kumulativna izpolnitev pogojev - alkoholizem - procesna nesposobnost - pomanjkanje procesne sposobnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo.
Toženčeva bolezen (alkoholizem in z njim povezani zapleti) ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za upravičenost vrnitve v prejšnje stanje, to je kriterija nenadnosti in nepredvidljivosti, saj je šlo za dalj časa trajajoče stanje.