odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dedni dogovor
V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi, v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik vztraja pri ugovorni trditvi, da naj bi bila z upnikom še vedno v pogajanjih glede sporazumnega plačila dolga. Torej ni zatrjeval, da bi se z upnikom že dogovorila o drugačnem plačilu dolga (in predlagal dokaze), ki sicer nesporno izhaja iz izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tak ugovor ne vsebuje dejstev, ki bi preprečevali izvršbo in ga je utemeljeno štelo za neobrazloženega v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ.
priposestvovanje služnosti - dejansko izvrševanje služnost - nasprotovanje lastnika - ugotovitev služnosti pravice hoje in voženj
Gornji očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let (upoštevaje njegovega pravnega prednika), lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, in da je vtoževano stvarno služnost tožnik pridobil s priposestvovanjem. Ob taki obrazložitvi je jasno, da je sodišče odločitev o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem oprlo na drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ga je povzelo v 13. točki obrazložitve in ki določa, da nastane stvarna služnost s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. Za tak način pridobitve tožeči stranki v pravdi ni potrebno izkazati dobre vere, kot je to določeno za način pridobitve po prvem odstavku 217. člena SPZ.
osebni stečaj - stečajna masa - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
ZZK-1 člen 40, 124, 140, 148.. ZEG-D člen 16, 19, 24, 25, 25/1,26, 27,30. ZZVZZ člen 99. ZLNDL člen 3,7. Ustavni zakon o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Republike Slovenije (1991) člen 11, 12, 12/4.
lastninjenje - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - načelo formalnosti postopka - vpis lastninske pravice na podlagi zakona - neizkazano pravno nasledstvo
Predlagateljica ni izkazala, da je po samem zakonu pravna naslednica nekdanje Medobčinske zdravstvene skupnosti, zemljiškoknjižne imetnice pravice uporabe. Prav tako ni ponudila nedvoumne, jasne zakonske podlage za lastninjenje in s tem za vpis lastninske pravice v njeno korist na podlagi samega zakona.
oškodovanec - predlog za pregon - kazenska ovadba - umik predloga - nedvomno izražena volje za pregon
V obravnavanem primeru gre za situacijo, predvideno v določbi petega odstavka 147. člena ZKP, ko oškodovanec ob podajanju ovadbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog izjavi, da ne želi kazenskega pregona, saj kot je bilo že poudarjeno zgoraj, oškodovankinega klica na policijo in izjave, ki jo je podala manj kot uro po klicu, ni mogoče obravnavati ločeno, se pravi, telefonski klic kot kazensko ovadbo s predlogom za pregon, poznejšo izjavo pa za umik predloga za pregon.
V predmetni kazenski zadevi s strani policije ni bilo zadoščeno vsem kavtelam glede obličnosti izjave oškodovanke, ki jih predvideva citirani peti odstavek 147. člena ZKP.
odškodninska odgovornost - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine - opustitev dolžnega ravnanja - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - zavrnjen zahtevek - odškodninska odgovornost zavarovanca - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da pot ni bila brezhibno urejena in vzdrževana, jo po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, normalno pazljiv pešec še vedno lahko prehodi brez težav, saj je pločnik širok 3- 4 metre, zato se običajno pazljiv pešec luknji lahko brez težav izogne.
kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - skupno delovanje več oseb
Za obstoj sostorilstva po objektivni strani zadostuje, da vsi sostorilci skupaj izvršujejo znake kaznivega dejanja, po subjektivni strani pa, da dejanje vsak od njih vzame za svoje in da obstaja zavest o skupnem delovanju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta si sostorilca skupaj ogledovala kolesa in predmet obravnavane tatvine določila, D. K. pa ga je nato predhodno še izločil od ostalih koles, nakar je obdolženi A. Š. pripravil vozilo za nalaganje kolesa v prtljažnik, pri tem tudi pomagal ter omogočil hiter umik s kraja kaznivega dejanja. Ravnanja obeh sostorilcev, kot jih prvo sodišče opisuje na podlagi pravilno ocenjenih dokazov, so bila torej usmerjena v uspešno izvedbo tatvine kolesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033188
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 214, 214/2, 311, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vračunanje izpolnitve - izpolnitev - pravilo o vračunavanju - vrstni red vračunavanja izpolnitve - domneva priznanja neprerekanih dejstev - pavšalno prerekanje - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prerekanje dejstev brez navajanja razlogov - odstop od pogodbe - pogoji za odstop - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - pravna relevantnost predlaganega dokaza - informativen dokaz - zahtevek za plačilo uporabnine - narava zahtevka za plačilo uporabnine - zapadlost terjatve - bodoča korist
Pritožnica je pravilo iz prvega odstavka 287. člena OZ uporabila v trenutku, ko je plačilo izvedla in določila, na račun katerih obveznosti (po katerih računih) izpolnjuje obveznost. Kasnejša enostranska izjava v odgovoru na tožničino odpoved pogodbe ne more spremeniti pravila o vštevanju izpolnitve.
V skrajšanem postopku je sodišče po ugotovitvi, da obtožni akt vsebuje vse formalne sestavine (prvi odstavek 434. člena ZKP), na podlagi 437. člena ZKP zavezano opraviti materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega akta, ki obsega preizkus, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka iz 277. člena ZKP. Ker je sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa (in ne v okviru formalnega preizkusa, kot si to napak razlaga pooblaščenec) v obravnavani zadevi ugotovilo, da tak razlog obstaja, je postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog zavrglo še pred razpisom glavne obravnave, torej brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem prič na glavni obravnavi. Čeprav uradni zaznamki na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, pa ni nobenih ovir, da sodišče nanje ne bi moglo opreti zaključka o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je za presojo o upravičenju tožnika do rente relevanten obstoj objektivne verjetnosti, da bi tožnik, če ne bi bile njegove delovne zmožnosti zaradi nesreče uničene, še naprej pridobival dohodek ali se celo zaposlil, pri čemer ima tudi pravico do povračila stroškov, ki jih ima oziroma jih bo imel zaradi povečanih potreb, ki so posledica utrpljene škode.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - idealni stek - načelo konsumpcije
Intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan.
ugovor krajevne pristojnosti - ugotavljanje ničnosti - klavzula o pristojnosti - navedbe pravdnih strank - določitev krajevne pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP sodišče presoja pristojnost glede na navedbe strank, tožnika pa sta trdila, da sta posla medsebojno povezana. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Na podlagi navedenih določb bi bil za cepitev krajevne pristojnosti posamičnih delov tožbenega zahtevka v situaciji, ko se sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, potreben konkreten ugovor tožene stranke, da se obeh zahtevkov ne sme obravnavati skupaj in da je za vsakega izmed njiju potrebno presoditi pristojno sodišče. To po prepričanju višjega sodišča izhaja ravno iz smisla ureditve, po kateri sodišče svojo krajevno pristojnost presoja (predvsem) glede na ugovore tožene stranke, le v primeru izključne pristojnosti po uradni dolžnosti. Takega konkretnega ugovora ločitve pristojnosti delov tožbenega zahtevka tožena stranka ni podala.
stečajna masa - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
ZNP člen 37, 123. ZNP-1 člen 215, 215/1. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev skupnega premoženja - predmet delitve - stanovanjska hiša - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - stroški investicije - civilna delitev skupnega premoženja - izvedensko mnenje - prodaja skupne nepremičnine
Fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti je primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo (prodaja stvari) kot subsidiarnim načinom delitve. Le ta pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika).
Pri dosojenih stroških odprave stvarne napake ne gre za širjenje odgovornosti tožencev glede neskladnosti tuš kabine s projektno dokumentacijo oziroma renovacije celotne kopalnice, kot navaja pritožba, temveč so bili dosojeni stroški v višini, ki je po mnenju izvedenca potrebna za odpravo stvarne napake tako, da bo nepremičnina imela funkcionalno tuš kabino, torej da bo izpolnitev pogodbene obveznosti tožencev brez sporne stvarne napake.
Kot razlog za odložitev izvršitve kazni zapora vsem taksativno naštetim razlogom v 24. členu ZIKS-1 sodna praksa prišteva tudi razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija v nepravdnem postopku - predlog za dopustitev revizije
Glede na pojasnjeno bi moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje1 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlogu bi moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP.
taksne oprostitve na podlagi zakona - zemljiškoknjižni postopek - oprostitev plačila sodne takse
Po določbi prvega odstavka 10. člena ZST-1 je država oproščena plačila sodnih taks. Določilo 2. točke opombe c pod 9.10 ZST-1 ne posega v navedeno oprostitev, pač pa doda taksno oprostitev še za primere, ko bi predlagatelj po splošnih pravilih takso moral plačati, pa je plačila oproščen, ker se vpis opravi v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti