ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi tar. št. 4031 ZST-1 določa enotno sodno takso 125,00 EUR, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnica se neutemeljeno sklicuje na znesek terjatve, ker v tem primeru višina sodne takse ni odvisna od tega.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 140, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 318, 318/1.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje - delež zakonca na skupnem premoženju - domneva o enakem deležu zakoncev
Vročilnica je javna listina, ki v skladu z 224. členom ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, t.j. da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
vročanje pisanj v varni elektronski predal - stečajni upravitelj - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo
Dolžnik sicer ima odprt varen elektronski poštni predal, a med strankami ni sporno, da le kot stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj sicer mora sprejemati pošto po elektronski poti, a v obravnavani izvršilni zadevi ne gre za tak primer. V obravnavanem postopku dolžnik nastopa kot fizična oseba in ne v vlogi stečajnega upravitelja.
Sodišče prve stopnje pa tudi ni pravilno uporabilo specialnega določila četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje možnost elektronskega vročanja po prejšnjem obvestilu sodišča, če ima stranka registriran elektronski predal. Navedeno določilo opredeljuje izjemo od pravila, da mora stranka jasno sporočiti, da želi elektronsko vročanje, saj se šteje, da je z registracijo privolila v tovrstno vročanje, če se ji v nadaljevanju postopka ni posebej odpovedala. Vendar v obravnavani zadevi navedene zakonske domneve privolitve in dolžnosti izrecne zavrnitve elektronskega vročanja ni mogoče upoštevati, saj ne gre za svobodno izbiro registracije predala, ampak obvezno registracijo za določen namen zastopanja strank v svojstvu stečajnega upravitelja, ki je ni dopustno avtomatično širiti tudi na druge primere.
osebni stečaj - stečajna masa - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
ugovor krajevne pristojnosti - ugotavljanje ničnosti - klavzula o pristojnosti - navedbe pravdnih strank - določitev krajevne pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP sodišče presoja pristojnost glede na navedbe strank, tožnika pa sta trdila, da sta posla medsebojno povezana. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Na podlagi navedenih določb bi bil za cepitev krajevne pristojnosti posamičnih delov tožbenega zahtevka v situaciji, ko se sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, potreben konkreten ugovor tožene stranke, da se obeh zahtevkov ne sme obravnavati skupaj in da je za vsakega izmed njiju potrebno presoditi pristojno sodišče. To po prepričanju višjega sodišča izhaja ravno iz smisla ureditve, po kateri sodišče svojo krajevno pristojnost presoja (predvsem) glede na ugovore tožene stranke, le v primeru izključne pristojnosti po uradni dolžnosti. Takega konkretnega ugovora ločitve pristojnosti delov tožbenega zahtevka tožena stranka ni podala.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija v nepravdnem postopku - predlog za dopustitev revizije
Glede na pojasnjeno bi moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje1 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlogu bi moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP.
Kot razlog za odložitev izvršitve kazni zapora vsem taksativno naštetim razlogom v 24. členu ZIKS-1 sodna praksa prišteva tudi razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1.
ZZK-1 člen 40, 124, 140, 148.. ZEG-D člen 16, 19, 24, 25, 25/1,26, 27,30. ZZVZZ člen 99. ZLNDL člen 3,7. Ustavni zakon o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Republike Slovenije (1991) člen 11, 12, 12/4.
lastninjenje - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - načelo formalnosti postopka - vpis lastninske pravice na podlagi zakona - neizkazano pravno nasledstvo
Predlagateljica ni izkazala, da je po samem zakonu pravna naslednica nekdanje Medobčinske zdravstvene skupnosti, zemljiškoknjižne imetnice pravice uporabe. Prav tako ni ponudila nedvoumne, jasne zakonske podlage za lastninjenje in s tem za vpis lastninske pravice v njeno korist na podlagi samega zakona.
oškodovanec - predlog za pregon - kazenska ovadba - umik predloga - nedvomno izražena volje za pregon
V obravnavanem primeru gre za situacijo, predvideno v določbi petega odstavka 147. člena ZKP, ko oškodovanec ob podajanju ovadbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog izjavi, da ne želi kazenskega pregona, saj kot je bilo že poudarjeno zgoraj, oškodovankinega klica na policijo in izjave, ki jo je podala manj kot uro po klicu, ni mogoče obravnavati ločeno, se pravi, telefonski klic kot kazensko ovadbo s predlogom za pregon, poznejšo izjavo pa za umik predloga za pregon.
V predmetni kazenski zadevi s strani policije ni bilo zadoščeno vsem kavtelam glede obličnosti izjave oškodovanke, ki jih predvideva citirani peti odstavek 147. člena ZKP.
Pri dosojenih stroških odprave stvarne napake ne gre za širjenje odgovornosti tožencev glede neskladnosti tuš kabine s projektno dokumentacijo oziroma renovacije celotne kopalnice, kot navaja pritožba, temveč so bili dosojeni stroški v višini, ki je po mnenju izvedenca potrebna za odpravo stvarne napake tako, da bo nepremičnina imela funkcionalno tuš kabino, torej da bo izpolnitev pogodbene obveznosti tožencev brez sporne stvarne napake.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je za presojo o upravičenju tožnika do rente relevanten obstoj objektivne verjetnosti, da bi tožnik, če ne bi bile njegove delovne zmožnosti zaradi nesreče uničene, še naprej pridobival dohodek ali se celo zaposlil, pri čemer ima tudi pravico do povračila stroškov, ki jih ima oziroma jih bo imel zaradi povečanih potreb, ki so posledica utrpljene škode.
kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - skupno delovanje več oseb
Za obstoj sostorilstva po objektivni strani zadostuje, da vsi sostorilci skupaj izvršujejo znake kaznivega dejanja, po subjektivni strani pa, da dejanje vsak od njih vzame za svoje in da obstaja zavest o skupnem delovanju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta si sostorilca skupaj ogledovala kolesa in predmet obravnavane tatvine določila, D. K. pa ga je nato predhodno še izločil od ostalih koles, nakar je obdolženi A. Š. pripravil vozilo za nalaganje kolesa v prtljažnik, pri tem tudi pomagal ter omogočil hiter umik s kraja kaznivega dejanja. Ravnanja obeh sostorilcev, kot jih prvo sodišče opisuje na podlagi pravilno ocenjenih dokazov, so bila torej usmerjena v uspešno izvedbo tatvine kolesa.
V skrajšanem postopku je sodišče po ugotovitvi, da obtožni akt vsebuje vse formalne sestavine (prvi odstavek 434. člena ZKP), na podlagi 437. člena ZKP zavezano opraviti materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega akta, ki obsega preizkus, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka iz 277. člena ZKP. Ker je sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa (in ne v okviru formalnega preizkusa, kot si to napak razlaga pooblaščenec) v obravnavani zadevi ugotovilo, da tak razlog obstaja, je postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog zavrglo še pred razpisom glavne obravnave, torej brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem prič na glavni obravnavi. Čeprav uradni zaznamki na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, pa ni nobenih ovir, da sodišče nanje ne bi moglo opreti zaključka o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
ZNP člen 37, 123. ZNP-1 člen 215, 215/1. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev skupnega premoženja - predmet delitve - stanovanjska hiša - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - stroški investicije - civilna delitev skupnega premoženja - izvedensko mnenje - prodaja skupne nepremičnine
Fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti je primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo (prodaja stvari) kot subsidiarnim načinom delitve. Le ta pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika).
stečajna masa - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
ZKP člen 83, 285a, 285a/3, 285a/3-3, 285d, 285d/2, 340, 340/4.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov
Povzetek opravljenih procesnih dejanj v obravnavani zadevi pokaže, da je prvo sodišče kar trikrat otvorilo glavno obravnavo, na kateri je nato izvajalo dokazni postopek, vmes je odredilo še izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu grafologu, ki je to mnenje sodišču dostavil 15. 9. 2019. Zagovornica obd. A. O. je že na glavni obravnavi dne 18. 5. 2018 napovedala izločitev nekaterih dokazov, vendar pa je to storila šele 17. 9. 2019, čeprav se med kazenskim postopkom pravno relevantna dejstva v zvezi z izločanimi dokazi niso prav nič spremenila, kar se v pritožbi tudi ne zatrjuje, pritožba pa tudi ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljala že prej.
V tej določbi je torej urejen način izločanja nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi, če o teh dokazih ni bilo odločeno po opravljenem predobravnavnem naroku (3. točka tretjega odstavka člena 285.a in drugi odstavek določbe člena 285.d ZKP), na katerem ima obramba možnost reagiranja s podajo predloga za izločitev dokazov in takrat se o takem predlogu odloči s posebnim sklepom, zoper katerega je pritožba dovoljena. V primeru, kot je obravnavani, ko je predlog za izločitev dokazov bil podan šele na tretjič ponovno začeti glavni obravnavi, ne pa prej, pa zoper takšen sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pritožba ni dovoljena, temveč se sme takšen sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
ZKP člen 285č, 370, 370/2, 371, 371/1, 371/1-11, 450b, 450b/3. KZ-1 člen 75.
sporazum o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem premoženjske koristi - obrazloženost sodne odločbe - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče zaključuje, da je v primeru sodbe, izrečene na podlagi sporazuma o priznanju krivde, obtoženčeva pravica do pritožbe suspendirana le glede tistih delov sodbe, ki (in če) izhajajo iz sklenjenega sporazuma, v skladu z namenom tega instituta.
O tem, kar ni ali ne sme biti del sporazuma, mora sodišče odločiti na naroku za izrek kazenske sankcije po 285.č členu ZKP - ta dolžnost sodišča izhaja iz tretjega odstavka 450.b člena ZKP.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - idealni stek - načelo konsumpcije
Intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - krajevna pristojnost sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - izključna krajevna pristojnost - najemna pogodba - plačilo najemnine
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, temveč gre za fizično osebo (iz vpogleda v AJPES izhaja, da ne gre za samostojnega podjetnika), na podlagi česar ni izpolnjen noben izmed kriterijev iz prvega odstavka 481. člena ZPP. V zadevi tudi ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP; vsebina zadeve je zahtevek tožeče stranke za plačilo najemnine iz najemne pogodbe za nepremičnino. Vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Upoštevajoč vse navedeno je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP za odločanje o zahtevku in stroških stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.