ZZK-1 člen 40, 124, 140, 148.. ZEG-D člen 16, 19, 24, 25, 25/1,26, 27,30. ZZVZZ člen 99. ZLNDL člen 3,7. Ustavni zakon o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Republike Slovenije (1991) člen 11, 12, 12/4.
lastninjenje - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - načelo formalnosti postopka - vpis lastninske pravice na podlagi zakona - neizkazano pravno nasledstvo
Predlagateljica ni izkazala, da je po samem zakonu pravna naslednica nekdanje Medobčinske zdravstvene skupnosti, zemljiškoknjižne imetnice pravice uporabe. Prav tako ni ponudila nedvoumne, jasne zakonske podlage za lastninjenje in s tem za vpis lastninske pravice v njeno korist na podlagi samega zakona.
odškodninska odgovornost - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine - opustitev dolžnega ravnanja - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - zavrnjen zahtevek - odškodninska odgovornost zavarovanca - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da pot ni bila brezhibno urejena in vzdrževana, jo po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, normalno pazljiv pešec še vedno lahko prehodi brez težav, saj je pločnik širok 3- 4 metre, zato se običajno pazljiv pešec luknji lahko brez težav izogne.
kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - skupno delovanje več oseb
Za obstoj sostorilstva po objektivni strani zadostuje, da vsi sostorilci skupaj izvršujejo znake kaznivega dejanja, po subjektivni strani pa, da dejanje vsak od njih vzame za svoje in da obstaja zavest o skupnem delovanju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta si sostorilca skupaj ogledovala kolesa in predmet obravnavane tatvine določila, D. K. pa ga je nato predhodno še izločil od ostalih koles, nakar je obdolženi A. Š. pripravil vozilo za nalaganje kolesa v prtljažnik, pri tem tudi pomagal ter omogočil hiter umik s kraja kaznivega dejanja. Ravnanja obeh sostorilcev, kot jih prvo sodišče opisuje na podlagi pravilno ocenjenih dokazov, so bila torej usmerjena v uspešno izvedbo tatvine kolesa.
ugovor krajevne pristojnosti - ugotavljanje ničnosti - klavzula o pristojnosti - navedbe pravdnih strank - določitev krajevne pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP sodišče presoja pristojnost glede na navedbe strank, tožnika pa sta trdila, da sta posla medsebojno povezana. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Na podlagi navedenih določb bi bil za cepitev krajevne pristojnosti posamičnih delov tožbenega zahtevka v situaciji, ko se sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, potreben konkreten ugovor tožene stranke, da se obeh zahtevkov ne sme obravnavati skupaj in da je za vsakega izmed njiju potrebno presoditi pristojno sodišče. To po prepričanju višjega sodišča izhaja ravno iz smisla ureditve, po kateri sodišče svojo krajevno pristojnost presoja (predvsem) glede na ugovore tožene stranke, le v primeru izključne pristojnosti po uradni dolžnosti. Takega konkretnega ugovora ločitve pristojnosti delov tožbenega zahtevka tožena stranka ni podala.
Pri dosojenih stroških odprave stvarne napake ne gre za širjenje odgovornosti tožencev glede neskladnosti tuš kabine s projektno dokumentacijo oziroma renovacije celotne kopalnice, kot navaja pritožba, temveč so bili dosojeni stroški v višini, ki je po mnenju izvedenca potrebna za odpravo stvarne napake tako, da bo nepremičnina imela funkcionalno tuš kabino, torej da bo izpolnitev pogodbene obveznosti tožencev brez sporne stvarne napake.
dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Stranka mora podati dokazni predlog in v njem določiti dokazno temo, katerega izvedenca bo sodišče določilo, pa ni v njeni pristojnosti.
Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje (izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka).
Pritožnica, ki ni zadovoljna z rezultatom dokazovanja, izvedencu ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00035367
ZPND člen 22a, 22a/8.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - zavrnitev predloga - prepustitev stanovanja - prepoved približevanja - stroški postopka - prosti preudarek
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je v partnerskih razmerjih poleg vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje, pomembno tudi vprašanje, ali gre za tako nasilje, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca z ukrepi, ki jih predvideva ZPND. Sodišče je obravnavani primer pravilno ovrednotilo kot primer, kjer gre za konfliktni odnos med udeležencema, ki ga morata rešiti sama, in ne kot primer, v katerem bi šlo za tako raven nasilja, ki bi narekovala poseg države.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - odvetnik kot stranka - premoženjsko stanje predlagatelja - opravljanje odvetniških storitev
Obseg strank, ki jih je predlagatelj kot odvetnik zastopal na podlagi odločb BPP in s tem povezanim stanjem prometa, dodatno potrjujejo dejstvo, da bo predlagatelj lahko plačal sodne takse. Tudi če je predlagatelj zavezanec DDV in tudi če mu zastopane stranke sproti ne plačujejo vseh storitev, premoženjsko stanje predlagatelja ni takšno, da bi bil upravičen do oprostitve plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032422
ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 453. ZVPot člen 43, 43b, 43b/1, 43b/1-8, 43č, 43č/1, 43č/5, 43č/5-7, 43d, 43d/1. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2, 2-8, 16, 16-e.
spor majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - potrošniška pogodba - pravice potrošnika - varstvo potrošnikov - kraj sklenitve pogodbe - pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje
Pri dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, potrošnik, če je po dostavi odprl pečat, nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače (7. točka petega odstavka 43.č člena ZVPot; enako člen 16 (e) Direktive). Tožnica ima prav, da kozmetični izdelki, ki so bili zapečateni, po njihovem odprtju iz higienskih in zdravstvenih razlogov niso več primerni za vračilo.