prepoved približevanja - družinsko nasilje - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - žrtev nasilja v družini - prepoved stikov
Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšnji poseg države v zasebna razmerja.
zavrženje nepopolne vloge - nepopoln odgovor na tožbo - vloga v nezadostnem številu izvodov - poziv na dopolnitev vloge - različna izvoda odgovora na tožbo - vloga v tujem jeziku - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je odgovor na tožbo druge tožene stranke zavrglo, saj ta stranka ni ravnala po nalogu sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034673
OZ člen 131, 131/1, 190, 199. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 14, 20, 20/3, 26, 26/2, 39, 39/5, 40, 52. Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3-30, 5, 19, 19/2, 24, 60, 65, 65/4. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 2, 2-4, 7, 11, 12, 21, 24.
gospodarski spor majhne vrednosti - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - gospodarska javna služba - stroški - neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - odškodninski zahtevek
Predelava in odstranjevanje embalaže, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija (s klasifikacijo št. 15 01 06), je v celoti obveznost tožeče stranke, ki ima za to ustrezno okoljevarstveno dovoljenje in skladno z drugim odstavkom 19. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo nosi vse morebitne stroške v zvezi s tem.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, da sta pravdni stranki sicer bili v poslovnem odnosu, da pa ne drži, da bi toženka imela do tožnice neporavnane obveznosti, ne more uspeti. S temi navedbami namreč izpodbija dejansko stanje. V sporu majhne vrednosti pa pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - blodnjavost - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost
Nekritičnost udeleženca do bolezni in zdravljenja ob realni ogroženosti njegovega življenja pogojuje nujnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom, saj z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja ne bo mogoče odvrniti vzrokov njegove duševne motnje in ogrožanja.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - omejitev svobode gibanja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - učinek pravnomočnosti sklepa - nepravnomočen sklep
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode zadržani osebi. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri zadržani osebi za duševno motnjo, manično epizodo s psihotičnimi znaki, in sicer veličavskimi blodnjami v sklopu bipolarne čustvene motnje, zaradi katere je hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 34, 34/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - vsebina pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirane trditve
Tožena stranka se v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na svoje dosedanje navedbe v tem gospodarskem sporu. Vendar takšno sklicevanje ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga, ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
Ker gre v primeru varnostnih ukrepov po 70.a in 70.b členu KZ-1 za korenite posege v obdolženčevo pravico do prostosti oziroma zasebnosti, je potrebno pogoje za izrek takšnih ukrepov še posebej pazljivo ugotoviti in pretehtati, tudi s pomočjo ustreznih izvedencev psihiatrične stroke. Zato se mora za ugotavljanje obdolženčeve neprištevnosti v postopku po 491. členu redno, in ne samo praviloma, kot je to določeno v drugem odstavku 249. člena ZKP, izvedenstvo zaupati zdravstvenemu zavodu.
obnova postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - novi dokazi - zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek priznanja tuje sodne odločbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, da je predlog za obnovo postopka za priznanje tuje sodne odločbe prepozen, saj je vložen po preteku petih let o konca postopka (pravnomočnosti odločbe), kar je objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - razpolaganje z zapuščino - stroški za vzdrževanje stvari - sečnja - odločanje sodišča po prostem preudarku
Znesek, za katerega je sodišče dediču kot upravitelju dela zapuščine, ki jo pričakuje, dovolilo razpolaganje z zapuščino (poleg sanitarne sečnje še sečnja v obsegu vrednosti do 2.000 EUR letno), ni previsok.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00033125
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZDavP-2 člen 15, 15/1. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - podpis pooblaščenca - pooblastilo
Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - enkratno dejanje - dogovorjeno plačilo
Abstraktni del ni ključen in tudi ni obvezna sestavina opisa dejanja. Iz opisa obdolžencema očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je pri izvršitvi kaznivega dejanja poleg njiju sodelovalo več oseb v hudodelski združbi, opredeljene so njihove vloge. Nepomembno je, da ostali člani združbe niso poimensko znani. Ni potrebno, da bi se člani združbe med seboj poznali, se dogovarjali, temveč morajo le vedeti za obstoj združbe.
Zakonski znak "ukvarjanje" je izpolnjen, ko gre za ponavljajočo se in načrtovano dejavnost, v okviru katere storilec ilegalne prebežnike spravi čez državno mejo več kot enkrat, medtem ko mora pri enkratnem dejanju obstajati še dodatna okoliščina, da namerava storilec s takšnim ravnanjem nadaljevati. Ta okoliščina je pri obdolžencih izkazana s številom tujcev in vozil, ki so jih prevzela, načinom ilegalnega prestopa meje, organiziranostjo, sodelovanjem, povezanostjo, koordinacijo, pripravami, komunikacijo z drugimi neugotovljenimi organizatorji in delovanjem v hudodelski združbi.
Upoštevati je potrebno stališče sodne prakse, da je, glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1, kaznivo tudi, če storilec le enkrat enega ali več ilegalnih prebežnikov za plačilo spravi čez mejo ali ozemlje države.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja - spremenjena sodna praksa - materialni pogoj - utemeljen sum - prekrški zoper varnost cestnega prometa - enaka obravnava - prepoved nadaljnje vožnje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - izvršitev kazni za prekršek
Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu z določbo 113.a člena ZP-1 je torej zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa, odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena, zato ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji in tujimi vozniškimi dovoljenji.
Ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedenko pozvati na dopolnitev, s katero bi konkretizirala svoje razloge za predlagano razrešitev. Gre za sodno izvedenko, ki je kot taka vpisana v imenik sodnih izvedencev ter je torej seznanjena s pravili po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki določa kakšne so naloge izvedenca.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1, 451, 452, 453, 458, 458/1. URS člen 25.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - višina zahtevka - zadostna trditvena podlaga - dopolnitev tožbe - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi se tožnica v dopolnitvi tožbe ni sklicevala na veljavni ključ delitve vtoževanih stroškov, je podala določene trditve, ki utegnejo biti relevantne ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage. Opredelila se je namreč do načina obračunavanja posameznih stroškov ter dala dodatna pojasnila v zvezi z zaračunavanjem stroškov in z ugovornimi navedbami toženca. Zato bi se sodišče prve stopnje do tožničinih pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov moralo opredeliti vsebinsko.
URS člen 25. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/5. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11, 27, 27/1. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 339, 339/2, 339/2-2.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženje prosilca in družinskih članov - osnovni znesek minimalnega dohodka - procesna predpostavka - razlogi za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - dvom strank v nepristranskost sodnikov - pravica do pravnega sredstva
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja.
V primeru pozitivne odločitve o obročnem plačilu sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka, tako da sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, zaradi česar bo v vsakem primeru tožencu zagotovljeno uveljavljanje njegove pravice do pravnega sredstva, kar je glavni namen določb II. poglavja ZST-1.
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/3. OZ člen 70. SPZ člen 118, 118/4.
spor majhne vrednosti - upravnik - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - neposredno zastopanje - učinki zastopanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Upravnik pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi praviloma nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov. V takem primeru imajo dejanja upravnika učinek le za etažne lastnike, upravnik pa obveznosti, ki izhajajo iz obratovanja in vzdrževanja stavb v etažni lastnini, ni dolžan pokrivati iz lastnih sredstev.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložil oče stečajnega dolžnika, ki ni stranka tega stečajnega postopka niti nima na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.
res iudicata v zemljiškoknjižnem postopku - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo formalnosti postopka
Pogoj za dovolitev vpisa je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige (150. člen ZZK-1), to je, da sodna odločba (v tem primeru sodna poravnava) učinkuje proti osebi, zoper katero je predlagan vpis. V predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj je sodno poravnavo sklenila oseba, ki ni več zemljiškoknjižni lastnik služeče nepremičnine Tega zaključka ne spremeni niti dejstvo, da je pravica do nujne poti nastala s sklenitvijo sodne poravnave in da je vpis zgolj deklaratoren. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi. Vsakemu vpisu mora biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1).
Sodna praksa je v več zadevah zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine.