neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačanih sredstev - voznik tovornega vozila
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da si toženec ni prisvojil dela akontacije, ki mu ga je tožeča stranka izplačala zaradi predvidenih stroškov, ki bodo nastali na vožnji, ni podan pravni položaj, ko bi bilo mogoče porabiti določbe OZ, ki se nanašajo na neupravičeno pridobitev, zato tudi ni odločilno stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 191. členom OZ tožeča stranka nima pravice zahtevati nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033184
ZPP člen 436, 436/2. OZ člen 435, 435/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi
Izrek prvostopenjske sodbe ni nepravilen. Mogoče ga je preizkusiti, izvršiti in ne nasprotuje drugemu odstavku 436. člena ZPP. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine 20. 10. 2017, torej v času, v katerem je že veljal z novelo ZPP-E spremenjeni 436. člen ZPP. V času, ko je o dolžnikovem ugovoru odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani (17. 11. 2017), je vsekakor še veljal nespremenjeni 1. stavek drugega odstavka 62. člena ZIZ. Okrajno sodišče je odločilo v skladu s takrat veljavnim besedilom 1. stavka drugega odstavka 62. člena ZIZ. Ta stavek je bil spremenjen šele z novelo ZIZ-L (Ur. l. RS, št. 11/2018). Okrajno sodišče v Ljubljani je sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
Ker se postopek niti ni začel s plačilnim nalogom, Okrožno sodišče v Ljubljani ni imelo pravnega temelja za uporabo (spremenjenega) drugega odstavka 436. člena ZPP. Ta se je namreč po spremembi besedila nanašal le še na postopke v zvezi s plačilnim nalogom, ki so se od samega začetka začeli kot takšni. Ko je okrožno sodišče v pravdnem postopku odločalo o zahtevku tožeče stranke, je torej lahko odločalo o 1. in 3. točki izreka Okrajnega sodišča v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00033003
ZASP člen 130, 168. OZ člen 190, 198, 299, 299/2, 346. ZPP člen 214, 214/2.
nadomestilo za uporabo fonogramov - nadomestilo za uporabo fonograma v radijskem programu - pravna podlaga - neupravičena obogatitev - civilna kazen - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Obogatitev tožene stranke predstavlja ohranitev premoženja zaradi neplačila nadomestila za uporabo fonogramov v svojem radijskem programu. Prikrajšanje tožeče stranke pa je izguba plačila nadomestila za uporabo fonogramov v radijskem programu tožene stranke zaradi neplačila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno temeljilo tožbeni zahtevek na pravilih o neupravičeni obogatitvi.
Za zastaranje zahtevkov iz naslova neupravičene obogatitve velja splošni petletni zastaralni rok.
Tožena stranka bi se lahko izognila plačilu civilne kazni le, če bi za vtoževano obdobje plačala nesporni del nadomestila. Ker tega ni storila, je pravilna odločitev sodišče prve stopnje, da je dolžna plačati prisojeno civilno kazen.
motenje posesti - posestno varstvo - pravočasnost motenjske tožbe - rok za vložitev motenjske tožbe - soposest - javno dobro
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka s prvimi posegi na sporni nepremičnini res začela že 10. 12. 2019, torej 31 dni pred vložitvijo tožbe, kar obsežno izpostavlja v pritožbi. A prvi del posegov je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje predstavljal sanacijo temeljev in parkirišča kot takega (odstranitev asfalta in nasip ustreznega gradbenega materiala), ki tožnikov ni motil in mu nista nasprotovala. 13. 12. 2018 je poseg dajal videz zaključevanja z deli; naslednji dan pa je prišlo do izkopa temeljev za škarpi. Tega dne sta toženca izvedela za načrtovano postavitev škarp (in prav to predstavlja motilno ravnanje), ne pa še za mesto, kjer naj bi bili postavljeni. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje je tožba, vložena 10. 11. 2019, nedvomno pravočasna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034107
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - voznik tovornega vozila - huda malomarnost - poklicni voznik
Od poklicnih voznikov se res zahteva večja skrbnost pri vožnji, vendar pa je potrebno upoštevati tudi okoliščine posameznega primera, in sicer je toženec vozil po neznani poti (tožnica ni zatrjevala okoliščin, da mu je bila pot znana), da je uporabljal navigacijo, da je bil prometni znak postavljen v križišču in ne pred križiščem ter da je do nezgode prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje francoskega voznika. Zaradi teh okoliščin pa tožencu ni mogoče očitati hude malomarnosti.
ZPSto-1 člen 42, 42/1.. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/4, 142/5, 142/6, 318, 318/1.. ZGD-1 člen 48, 48/1.. ZDSS-1 člen 42, 42/2.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 27.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev tožbe v odgovor - pravna oseba
Neupoštevno je pritožbeno zatrjevanje, da je toženka pošti naročila, naj se ji pisanja vročajo na drug naslov. Nad takšnim naslovnikovim naročilom oziroma kakršnim koli drugim dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev prevladajo določbe ZPP o vročanju, kot je določeno v drugem odstavku 42. člena ZPSto-2.
Sodišče prve stopnje je tožbo v odgovor toženki na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZPP pravilno vročalo na naslov, vpisan v registru, pri čemer je, kot določa prvi odstavek 133. člena ZPP, vročitev izvedlo na način, da je pisanje izročilo delavcu v pisani oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Kdaj je ta delavec pošto posredoval naprej v okviru toženke, za ugotavljanje datuma vročitve ni bistveno. Vročitev je bila opravljena, kot je bila delavcu poštna pošiljka vročena.
Pravno neupoštevne so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžnosti in odgovornosti upravljalca smučišča, na dolžnosti in odgovornosti smučarja pri neorganiziranem rekreaktivnem amaterskem smučanju na smučišču in navedbe o tem, da je kljub ogromnemu številu tekmovalcev zdrsnil s smučišča in se poškodoval le tožnik. Organizator tekmovanja ima po določbah ZVSmuč posebne dolžnosti, ki pa niso enake dolžnostim upravljalca smučišča. Pritožbeno izpostavljene odločbe VS RS II Ips 246/2007, II Ips 267/2005 in II Ips 143/2006 obravnavajo primere, v katerih se obravnava odgovornost upravljalca smučišča v razmerju do oškodovancev rekreativnih smučarjev in čeprav so to otroci, po presoji pritožbenega sodišča te izpostavljene zadeve niso primerljive z obravnavano.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nasilje v družini
Tožniku je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi in drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pri čemer je tožena stranka tožniku očitala, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ter da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je z zunajzakonsko partnerico v daljšem časovnem obdobju grdo in ponižujoče ravnal ter izvajal nad njo psihično in fizično nasilje ter jo s tem spravljal v podrejen položaj.
Glede znakov kaznivega dejanja in kršitev pogodbenih obveznosti pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZDR določa tako razlog za odpoved, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja kot to, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ob navedenem pa delovno sodišče ne odloča o kaznivem dejanju v smislu kazenskega sodišča, kot to očitno meni tožnik.
Načini oz. oblike poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca ter pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se v skladu s 77. členom ZPIZ-2 dogovorijo v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo zavarovanec, toženi zavod in delodajalec ali zavod za zaposlovanje. V tripartitni pogodbi se poleg ostalega torej določa način oz. oblika poklicne rehabilitacije, ki mora biti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo iz vsebinsko priznane pravice do poklicne rehabilitacije.
Za pravilno operacionalizacijo poklicne rehabilitacije v tripartitni pogodbi je torej bistveno, da je v sodno socialnem sporu priznana pravica do poklicne rehabilitacije, vsebinsko ustrezno konkretizirana. Da ne gre za odločitev, kot v izpodbijanem delu sodbe, ki ne vsebuje nujnih stvarnih razbremenitev, indiciranih iz zdravstvenih razlogov za usposobitev za drugo ustrezno delo niti odločeno, ali obstaja možnost usposobitve za drugo ustrezno delo v polnem ali v krajšem delovnem času.
Naloga izvedenca je zagotovitev sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku posreduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00034549
ZDR-1 člen 24, 79, 116.. ZSSloV člen 61.. ZPP člen 115, 116, 116/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - upravičen vzrok - zdravniško opravičilo - bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - zamuda naroka - vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik poudarja, da je bil na podlagi odločbe ZZZS začasno nezmožen za delo do 31. 10. 2018, kar zajema tudi čas izteka pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa zaradi tega ni možno šteti, da je ostal na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi oziroma, da mu delovno razmerje s 6. 10. 2018 ni moglo prenehati. Bolniška odsotnost delavca prepreči prenehanje delovnega razmerja le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (116. člen ZDR-1).
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po ZPP, med njimi tudi, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa nanjo ni pravočasno odgovorila. Zavzelo je stališče, da vloga tožene stranke "Preliminarni odgovor na poziv sodišča" ni zadosti obrazložen odgovor na tožbo v smislu 278. člena ZPP. To stališče je napačno, saj iz pravočasnega odgovora na tožbo izhaja, da tožena stranka tožničinemu tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. V njem je namreč zatrjevala, da je tožnica v času njegove vložitve še v delovnem razmerju pri njej, da ne obstajajo materialne podlage za tožbo in da te niso utemeljene ter da glede okoliščin, navedenih v tožbi, tožnica sodišče zavaja. Dejstva, da je vlogo naslovila kot preliminarni odgovor na tožbo, da si je pridržala podati "relevantni odgovor na tožbo" za čas, ko bo pridobila vse podatke in ko se bo njen pooblaščenec vrnil z dopusta, ter da odgovoru na tožbo niso priložene nobene listine ali dokazi, ne vplivajo na to, da je odgovor na tožbo zadostno obrazložen in posledično v zadevi niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
KZ člen 254, 254/3. KZ-1 člen 7, 249, 249/1, 249/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - zatajitev finančnih obveznosti - uporaba milejšega predpisa - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika premoženjska korist
Pritrditi je pritožnici, da je uporaba KZ za obtoženko v obravnavanem primeru milejša. Po starem KZ je namreč kaznivo dejanje po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 254. člena podano, če je bila dosežena velika premoženjska korist in je storilcu šlo za to, da doseže takšno premoženjsko korist. Poleg zakonskega znaka pridobitve velike premoženjske koristi je torej kot zakonski znak določen tudi posebni namen storilca. Novela KZ-1B pa tega zakonskega znaka, ki opredeljuje subjektiven odnos storilca, več ne določa in tako za obstoj kaznivega dejanja zadostuje že zgolj pridobitev velike premoženjske koristi.
Tožilstvo, ki je obtoženki očitalo kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti po drugem in tretjem odstavku 254. člena KZ, je torej podalo pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja, vendar pa je nadalje ugotoviti, da v opis očitanega dejanja ni navedlo vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. Utemeljene so pritožbene navedbe, da je v celoti izostal zakonski znak, da je storilcu šlo za to, da doseže veliko premoženjsko korist.
ZDR-1 člen 62, 62/5, 62/6.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 1.
dodatek k plači - agencijski delavec - dodatek za delovno dobo
Dejstvo, da je po petem odstavku 62. člena ZDR-1 uporabnik odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ne vpliva na to, da delavcem pripadajo dodatki po zakonu in kolektivnih pogodbah za ves čas, ko delajo v okoliščinah, ki jih upravičujejo do zadevnih dodatkov. Opustitev sporočanja ustreznih podatkov za plačilo dodatkov s strani uporabnika ne pomeni, da delavcu pripadajoči dodatki ne gredo. Uporabnik je na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1 sicer za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren, vendar pa to ne izključuje primarne obveznosti delodajalca (agencije), da delavcu plača dodatke, do katerih je upravičen.
Pravica do povrnitve stroškov je odvisna od odločitve o glavni stvari. Odgovor na ugovor ni potreben v obsegu, v katerem upnik soglaša z ugovorom oziroma "se zavzema, da se ugovoru ugodi". Po prvem odstavku 58. člena ZIZ se namreč v tem primeru šteje, da so dolžnikove navedbe (v konkretnem primeru navedbe dolžnikovega dolžnika) resnične.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Prav porušeni odnosi so privedli do določenih ravnanj direktorice, ki pa jih sodišče ni ocenilo kot trpinčenje.
Ugotovljena ravnanja direktorice ne predstavljajo nedopustnih ravnanj trpinčenja, zlasti ne z namenom žaljenja, poniževanja ali diskreditacije tožnice, temveč je šlo za izvajanje pristojnosti navedene kot direktorice. Ni šlo za sistematična, graje vredna ravnanja, usmerjena proti tožnici, ampak za izvajanje nalog v delovnem procesu, kar pa je bilo oteženo glede na porušen odnos med tožnico in direktorico tožene stranke.
ZGD-1 člen 322, 322/1, 322/1-2.. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 32.
imenovanje izrednega revizorja - Slovenski računovodski standardi (SRS) - podcenjenost posameznih postavk - letno poročilo
Po določbi 322. člena ZGD-1 lahko sodišče imenuje izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, (1) da so posamezne postavke v v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, bistveno podcenjene, ali (2) če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik. Prva možnost je torej vsebinska, druga pa bolj formalna (kršitev predpisov o sestavi računovodskih izkazov in letnega poročila). Razlog za možnost imenovanja izrednega revizorja zaradi formalnih pomanjkljivosti je v tem, da morajo računovodski izkazi vsebovati vse potrebno, da jih delničarji lahko preverijo in se opredelijo, ali ni morda podana vsebinska pomanjkljivost. Če te določbe ne bi bilo, bi se namreč lahko poslovodstva izognila poštenemu prikazu posameznih postavk zgolj s tem, da teh postavk ne bi na ustrezen način pojasnila. Zakon zato vzpostavlja domnevo, da nepopolne priloge, ki ne vsebujejo predpisanih pojasnil, kažejo na podcenjenost postavk. To pa vseeno ne pomeni, da bi pomanjkljivost lahko bila take narave, da v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na poslovni rezultat.
Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da se mld. otrok pravdnih strank dodeli v vzgojo in varstvo materi, sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije.
Izvedenka je pri izdelavi in podaji izvedeniškega mnenja uporabila med drugimi tudi Rorschachov test in Likovni test Benderjeve. Vendar pa pritožbene trditve, utemeljevane s Poročilom, ne morejo omajati njegove strokovne prepričljivosti. Poročilo izpostavlja strokovno vprašljivost projekcijskih metod in strokovnih referenc izvedencev za izdelavo sodnih izvedenskih mnenj s področja psihologije. Nobeno od teh pa ne spada v področje strokovnega znanja sodišča oziroma pristojnosti njegovega preverjanja ob imenovanju izvedencev. Je pa Poročilo izzvalo strokoven odziv Razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Ta strokovni organ pa je v Recenziji Poročila dne 10. 3. 2020 odgovoril na ugotovitve, mnenja in zaključke dr. I. A. v Poročilu ter podal nanje pripombe in strokovne pomisleke. Te pa tako v zvezi s strokovno primernostjo izvedene analize, trditev o strokovni neprimernosti in neuporabi Rorschachovega preizkusa in Likovnega testa Benderjeve za izdelavo sodnih izvedeniških mnenj in izpostavljene pomanjkljivosti in neusposobljenosti kliničnih psihologov za podajo takšnih mnenj. Zato pa pritožnik s sklicevanjem na splošne ugotovitve in zaključke Poročila strokovne prepričljivosti konkretnega izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije, ki ga je ta podala na podlagi vsestranske spoznavnosti konkretnih okoliščin tega primera (na podlagi vsestranskih podatkov spisa, določno opredeljenih strokovnih pregledov vsakega od staršev in mladoletnega otroka posebej in vseh skupaj), ne more omajati.
pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda
Glede na v točki 15 in 16 ugotovljena dejstva o obsegu tožnikovega prikrajšanja in omejitev zaradi trajnih posledic poškodbe na telesnem in psihičnem področju, na katera se pritožbeno sodišče sklicuje in jih v izogib ponavljanju ne povzema, je pritožbeno sodišče presodilo, da je sodišče prve stopnje v točki 17 obrazložitve izpodbijane sodbe delno zmotno uporabilo materialno pravo (179. in 182. člen OZ) in je določilo nekoliko prenizko denarno odškodnino za tožnikovo škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je nekoliko premalo ovrednotilo duševne bolečine, ki jih trpi tožnik zaradi ugotovljenih tudi psihičnih prikrajšanj, ki bodo skupaj z duševnimi bolečinami zaradi fizičnih omejitev trajale glede na tožnikovo starost 46 let ob poškodovanju vse do statistično verjetne pričakovane starosti tožnika (verjetno še okoli 30 let).