Pritožnik mora navesti konkretne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč, s katerimi dokazuje svoje trditve o neenotni sodni praksi. Preizkus zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji je omejen na te odločbe, splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi pa ni mogoče upoštevati.
Protislovnost obrazložitve v sodbi pritožbenega sodišča še ne pomeni nujno, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev je podana le, če sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodbo pa je mogoče preizkusiti, če dejstva v zvezi s pogodbenimi določili niso protislovna, temveč je protislovna le razlaga pogodbenih določil.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1.ZPIZ-1 člen 102, 446.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije - ustreznost delovnega mesta
Odpoved pogodbe o zaposlitvi (z dne 9.1.2004) delavcu - invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez zagotovitve drugega ustreznega dela je v nasprotju z varstveno določbo 1. odstavka 116. člena ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa pred 1. 1. 2006 ni bila mogoča.
ZPIZ člen 34, 34/1-3, 123, 186.ZPIZ-1 člen 254, 254/1.
invalid III. kategorije - pravice iz naslova invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja
Glede na izvedeniške ugotovitve je prišlo pri tožniku po izdaji sporne odločbe do razvoja psihotravmatske motnje, ki je skupaj z drugimi posledicami poškodbe v letu 2004 privedla do izgube delovne zmožnosti za pridobitno delo. Takšna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pomeni podlago za spremembo tožnikovih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPIZ lahko velja za naprej, ne more pa vplivati na zakonitost izdaje sporne invalidske odločbe, ki je bila izdana več let pred nastankom in ugotovitvijo te spremembe zdravstvenega stanja. Pravice na podlagi spremenjenega zdravstvenega stanja mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - pravni interes
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje je pritožba dovoljena iz razloga, določenega v ZDSS-1, t. j. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje niti vsebinsko niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve iz 30. člena ZDSS-1, vložena pa je bila izrecno zoper obrazložitev sklepa, ne pa zoper samo odločitev, tožnik za takšno pritožbo ni imel pravnega interesa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - pravni pouk - začetek teka roka za sodno varstvo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti podana v pisni obliki, mora biti določna in nedvoumna. Nejasnosti glede določnosti odpovedi se ne morejo razlagati v škodo delavcu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - opredelitev poslovnega razloga - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlovanje za določen čas
Delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavcu iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas enega meseca in s tem delavcem še naprej sklepa nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas (celo zaradi povečanega obsega dela). Če bi se dejansko zmanjšale potrebe po delu, delodajalec ne bi več sklepal novih pogodb o zaposlitvi z delavcem po pogodbi o zaposlitvi za določen čas in bi obdržal v delovnem razmerju delavca, ki je na istem delovnem mestu zaposlen za nedoločen čas. Drugačno ravnanje predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice
Procesni roki ne vplivajo na tek materialnih izključevalnih rokov. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo dne 30. 6. 2005, tožbo na ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pa je vložil dne 16.8.2005, je zamudil tridesetdnevni izključevalni rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.OZ člen 45.ZDR člen 14, 81, 81/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izpodbojnost - napaka volje - grožnja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju na podlagi izvedbe dokazov z neposrednim zaslišanjem prič in strank pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, ne da bi samo izvedlo neposredno obravnavo. Ob povzemanju in sprejemanju dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje spremenjene pravne presoje ne more utemeljevati z drugačnimi lastnimi dejanskimi zaključki.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - prisotnost delavca na disciplinski obravnavi
Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je disciplinsko obravnavo izvedla v tožnikovi odsotnosti, saj disciplinska komisija ni bila dolžna upoštevati le pavšalnega obvestila tožnikove odvetnice, da se tožnik iz zdravstvenih razlogov disciplinske obravnave ne bo mogel udeležiti.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.
Dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila tudi terjatve, ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja v zvezi s temi terjatvami. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes glede stroškov stečajnega postopka namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v individualni izvršbi doseže poplačilo take terjatve.
sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le v primeru podaljšanja s sklepom Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23490
ZKP člen 3, 217, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 424/2.KZ člen 41, 41/2, 47, 47/2-2.URS člen 27.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek policista - hišna ali osebna preiskava - najdeni predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - upoštevanje privilegija pridruženja - domneva nedolžnosti - splošna pravila za odmero kazni - obteževalna okoliščina - drug kazenski postopek - olajševalne okoliščine - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - pravilo asperacije
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, predstavlja kršitev 2. odstavka 41. člena KZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana le v primeru, če je bil obdolženec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek.
ZUP (1986) člen 267, 267/1-1, 267/1-3. ZKIZ člen 30. Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost upravne odločbe - neizvršljivost - izvršena odločba - premoženje osebe nemške narodnosti - pristojnost upravnega organa
Če je upravna odločba že izvršena, ničnostnega razloga nezmožnosti izvršitve ni mogoče uveljavljati.
špedicijska pogodba - zastaranje - začetek teka zastaranja - dospelost terjatve - plačilo provizije - plačilo potrebnih stroškov - carina
Špediter lahko zahteva plačilo provizije (plačilo provizije torej dospe), ko izpolni svoje obveznosti iz špedicijske pogodbe (840. člen ZOR). Drugače je pri povrnitvi potrebnih stroškov: špediter njihovo plačilo lahko zahteva takoj (drugi odstavek 841. člena ZOR). Zakonska norma, ki v tem primeru ne odstopa od splošne ureditve dospelosti obveznosti iz 314. člena ZOR, torej glede povračila stroškov špediterju določa, da dospejo takoj, ko nastanejo. Čeprav je špediter, ki sklepa posle v svojem imenu na račun naročitelja, nasproti tretjim osebam sam zavezan za plačilo obveznosti, ni dolžan kreditirati naročitelja. Ni dvoma, da je špediterjeva carinska obveznost v konkretnem primeru nastala in s tem dospela vsaj 28.6.1997, ko je postala izvršljiva odločba carinskega organa z dne 21.11.1995. Začetka zastaranja ni mogoče vezati na datum dejanskega plačila carine s strani tožeče stranke, saj bi bilo to v nasprotju z dispozitivnim pravilom iz drugega odstavka 841. člena ZOR o dospelosti obveznosti naročitelja za povračilo stroškov.
Pristojnost Veterinarske uprave Republike Slovenije za izdajo predmetnega inšpekcijskega ukrepa določajo zakonske določbe ZVet. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (ignorantia iuris nocet).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23534
ZKP člen 55, 319, 319/1, 331, 331/2, 344, 371, 371/1-5, 371/1-11, 372, 372-2, 372-5.KZ člen 143.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zaslišanje izvedenca - prisotnost izvedenca na glavni obravnavi - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - okoliščine, ki preprečujejo kazenski pregon - sposobnost za sodelovanje v postopku - oškodovanec - predlog za pregon - predlog za nadaljevanje postopka - kršitev kazenskega zakona - bistveno zmanjšana prištevnost - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - protipraven odvzem prostosti - trajajoče kaznivo dejanje
Izvedenec, ki še ni bil zaslišan, ne more biti navzoč pri zaslišanju drugega izvedenca, lahko pa je navzoč pri izvedbi drugih dokazov. Drug izvedenec pomeni drugi izvedenec iste stroke, medtem ko glede izvedencev različnih strok ni ovire, da ne bi smeli biti navzoči pri zaslišanju drugih izvedencev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev - premoženje prosilca
Določba 19. člena ZBPP izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in to ne glede na to, da mesečni dohodek na člana družine ne presega cenzusa iz 13, člena ZBPP.