Privilegij zoper samoobtožbo je pravica obdolženca v kazenskem postopku, ki je ni mogoče tolmačiti na način, da je obdolžencu v zagovoru dovoljena kriva obdolžitev drugih. V konkretnem primeru pa obsojenec sploh ni nastopal v vlogi obdolženca, temveč v vlogi oškodovanca, zato do kršitve privilegija zoper samoobtožbo sploh ni moglo priti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če se zahtevki v tožbi uveljavljajo proti več tožencem, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na posameznega toženca.
ZLPZ-1 člen 20, 26, 27, 30.ZUP člen 68, 101. ZUS člen 84, 84/4.
materialni prekluzivni rok - zamuda - vloga vložena pri zavarovalnici - pravila upravnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V obravnavani zadevi niti ni sporno, da se je šestmesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahtev za pridobitev delnic iztekel 10.4.2004, niti, da je pristojni organ (skrbnik) prejel zahtevo tožeče stranke (naslovljene na zavarovalnico) 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zahteva tožeče stranke za pridobitev delnic ni bila vložena pravočasno.
Izostanek rednega pravnega sredstva proti sodbi sodišča prve stopnje odvzame stranki pravico do revizije proti sodbi sodišča druge stopnje (nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev).
Pritožbeno sodišče je preuranjeno in zato materialnopravno zmotno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe, ker v drugi zadevi sklenjena sodna poravnava onemogoča izdajo za tožnico ugodnejše odločbe. Zato je izostala vsebinska presoja pritožbenega sodišča, ali je prvo sodišče utemeljeno odklonilo tožnici sodno varstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - sodni depozit
Trditve, da obstaja dvom o nepristranskosti sodnikov sodišča že zaradi nadzorstvenih pogledov predsednice sodišče in ker so številni sodniki v prejšnjih postopkih nasprotnega udeleženca odločali napačno in nezakonito, ne predstavljajo podlage za ugotovitev tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
vrnitev danega - ara - neupravičena obogatitev - sklenitev glavne pogodbe
Če ni veljavno sklenjena glavna pogodba, je neveljaven tudi dogovor o ari. Zato gre lahko le za neupravičeno obogatitev na strani tožene stranke s posledično dolžnostjo vrnitve (210. in 214. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločbo sodišča - dvom v nepristranskost vseh sodnikov sodišča dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča - kolegialnost sodnikov
Svoj dvom v nepristranskost razpravljajočega sodnika stranka lahko uveljavlja s predlogom za izločitev tega sodnika, ne more pa dvom v nepristranskost vseh sodnikov utemeljevati z morebitno kolegialnostjo sodnikov na določenem sodišču. Tako razumevanje drugega tehtnega razloga, kot ga uveljavljajo nasprotni udeleženci, bi privedlo do nesprejemljive situacije, da bi izločitev enega sodnika vedno utemeljevala tudi prenos pristojnosti s tega sodišča zaradi morebitne kolegialne povezanosti vseh sodnikov.
"Da mora sedaj oškodovani nositi za eno številko večjo obutev zaradi lažje deformacije 2. prsta desnega stopala" (kar je v izvedenskem mnenju opredeljeno kot edina posledica tožnikove poškodbe), je neizpodbojna dejanska ugotovitev, ki ni v nikakršnem nasprotju s sicer ugotovljenimi dejstvi in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje pravilno ovrednotili kot razlog, ki tožnika do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sploh upravičuje.
ZPP člen 339, 339/2, 354, 354/2, 408, 408/2, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - vezanost na tožbeni zahtevek - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZTPDR člen 23, 23/2.ZID člen 15, 15/1. ZUS člen 73.
ukrep inšpekcije dela
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je s kom sklenjeno veljavno delovno razmerje, ali pa je to neveljavno, lahko predmet presoje pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem, kot tudi, da je predmet presoje, ali je bilo z zaposlitvijo osebe storjeno tudi kaznivo dejanje, v okviru predhodnega vprašanja v kazenskem postopku.
Sodišče je dolžno po resnici in popolnoma ugotoviti le tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite in pravilne odločbe, zato ni dolžno izvesti vsakega dokaza temveč le tistega, ki je pravnorelevanten.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - adhezijski postopek - pravica do enakega varstva pravic - obveznost zastopanja po odvetniku
Četudi je bila odločba, katere priznanje se zahteva, izdana v adhezijskem postopku, sodišče o pridržku javnega reda presoja z vidika civilno-procesnih (in ne kazensko-procesnih) načel.
vrnitev darila - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridržana pravica na nepremičnini - dokončno poplačilo terjatve
Pridržana pravica na nepremičnini pomeni, da toženka ni dolžna tožniku vrniti nepremičnine z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, dokler ji tožnik ne poplača njene sodno ugotovljene terjatve.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zaseg predmetov
Sodišče je v sodbi navedlo dovolj razumne razloge za svoj sklep, s tem, da jih zahteva ne sprejema in izpodbija njihovo dokazno vrednost, pa po vsebini ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje.
dokazovanje - dokazi - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če nanj pristane nasprotna stranka.