Sklep o izbrisu obsodilnih sodb v času odločanja o podaljšanju pripora še ni bil pravnomočen. Sodišče je zato v izpodbijanem pravnomočnem sklepu kot subjektivno okoliščino na strani obdolženca utemeljeno upoštevalo njegovo predkaznovanost.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77.
dovoljena revizija - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se uporabi zoper pravnomočno sodbo izdano v upravnem sporu, izdano na prvi stopnji, torej zoper sodbo upravnega sodišča. Posledično se mora revizija v svojih razlogih, na podlagi katerih naj bi bila utemeljena, osredotočiti na odločitev, ki je bila sprejeta z izpodbijano sodbo in obrazložitev te odločitve, ki je podana v sodbi.
V upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa, ne moreta biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Navedeno se lahko odrazi le pri presoji pravilnosti sodbe sodišča prve stopnje, in sicer glede ustreznosti in popolnosti njene obrazložitve. Sodišče prve stopnje se mora do dokazne ocene in ugotovljenega dejanskega stanja opredeliti z jasnimi, razumnimi in prepričljivimi razlogi, da ne pride do kršitev določb postopka v upravnem sporu.
V postopku obdavčitve dohodkov iz virov, ki ostanejo nepojasnjeni, je bistveno, kdo je premoženje dejansko financiral. Pri financiranju prijavljenega premoženja oziroma porabi sredstev mora sodelovati zakonski partner, da se lahko upošteva ugovor skupnega premoženja.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V skladu z načelom materialne resnice pa mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Vložnik je dolžan kršitev zakona, ki jo zatrjuje, razločno pojasniti oziroma utemeljiti. Prav slednje je nujen pogoj za to, da bo sodišče lahko preizkusilo utemeljenost zahteve. Pri tem ni dovolj, da se sklicuje le na vrsto oziroma tip kršitve, ne da bi jo konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo pravno sredstvo vloženo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - zavrnitev zahteve za obnovo - nova dejstva in novi dokazi
Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti zoper takoimenovano drugo odločbo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 64, 64/1-4, 94, 94/1. ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 72, 72/1. URS člen 3a, 3a/3. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 45.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijskega preizkusa na konkretno pravno vprašanje (glede katerega je revizija dovoljena) - davek na dodano vrednost - davčna obveznost, nastala na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov - davčna osnova - znesek davka vključen v znesku kupnine - preračunana davčna stopnja - sodna praksa SEU
Revizijsko sodišče je preizkus izpodbijane sodbe omejilo na revizijske razloge in na rešitev pravnega vprašanja, zaradi katerega je revizijo dovolilo po drugem odstavku 83. člena ZUS-1.
Ker v zadevi ni bilo ugotovljeno, da sta se stranki transakcije kaj dogovorili glede DDV, je treba določbo 36. člena ZDDV-1 razlagati tako, da je v znesku, ki predstavlja plačilo za dobavo, DDV že vključen, kar pomeni, da je treba znesek DDV odmeriti po preračunani stopnji.
ZKP člen 525, 525/1, 525/2. EKI člen 16, 16/1, 16/2.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za izročitev – utemeljen sum
V času odreditve začasnega ekstradicijskega pripora utemeljenega suma sodišče ne more presojati, saj posredovani podatki države prosilke tega ne omogočajo.
zahteva za varstvo zakonitosti – relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost
Pritožbeno sodišče v svoji odločbi ni presodilo navedb pritožbe v zvezi z neutemeljenim očitkom, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnem dejstvu. S tem ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot zmotno meni vložnik zahteve. Gre za kršitev določbe prvega odstavka 395. člena ZKP.
Nestrinjanje vložnika s preteklimi odločitvami Višjega sodišča v Mariboru zoper obdolženca in njegovo mater v drugih kazenskih zadevah ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007897
ZKP 372, 372-1. OZ 50, 50/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezen pravni posel - fiktivni računi - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Navidezna pogodba prikriva drug pravni posel, kar pomeni, da mora med strankama obstajati pravni posel, ki je z navideznim pravnim poslom prikrit. V obravnavanem primeru naj bi pravni posel pridobitve (lastnih) delnic prikrivali fiktivni računi, ki ne predstavljajo pogodbe oziroma pravnega posla, zato določbe drugega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uporabiti.
pripor – begosumnost – nova dejstva – odločilna dejstva - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja izven obravnave – pravica do izjave – pravica do pravnega sredstva
Zunajobravnavni senat je na podlagi pritožbenih navedb dejansko stanje ugotovil drugače kot preiskovalni sodnik. Ker gre za dejstvo, ki je z vidika presoje obdolženčeve begosumnosti odločilno, bi morala biti obdolžencu in njegovim zagovornikom dana možnost, da se o tem odločilnem dejstvu izjavijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1. ZDavP-2 člen 90, 90/1, 125, 125/4.
dovoljenost revizije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - nekonkretiziranost razlogov za dovoljenost
Vrhovno sodišče v obravnavnem primeru pojasnjuje zgolj to, da revizija iz vrednostnega razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, saj se glede na dikcijo te določbe vrednost spora upošteva le, če gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti. Ker s sklepom, ki ga revidentka izpodbija v tem upravnem sporu, ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti, ki je izražena v denarni vrednosti, revidentkino navajanje vrednosti spora ni relevantno. Glede izpolnjevanja drugih pogojev za dovoljenost revizije, to je iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pa revidentka sploh ni ničesar navedla.
dovoljena revizija - dohodnina - vezanost na revizijske razloge - predmet revizijskega preizkusa - pravilnost in zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje - uveljavljanje revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka
Predmet revizijskega preizkusa je pravilnost in zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, zoper katero je revizija vložena. V revizijskem preizkusu je Vrhovno sodišče vezano na zahtevo revidenta in od vsebine zahteve je odvisen tudi obseg revizijskega preizkusa.
Revident je v reviziji kot revizijski razlog navajal izključno zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer navaja, zakaj se mora po njegovem mnenju dohodek po 81. do 92. členu Zakona o dohodnini in 74. členu ZDDPO-2 opredeliti kot obresti in ne kot dividende. Sodišču prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ne očita. Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje sploh ni vsebinsko, glede na določbe zgoraj navedenih zakonov, presojalo, ali so bile revidentu izplačane dividende ali obresti oziroma kako je treba opredeliti dohodek, ki ga je revident prejel.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/1, 75, 75/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1, 93, 93/1. ZDavP-2 člen 133, 133/3, 141, 141/3. URS člen 22.
dovoljena revizija - vrednost spora - preprodaja rabljenih vozil - davek na dodano vrednost - davek od dohodka iz dejavnosti - sporno dejansko stanje - neopravljena glavna obravnava - pogoji za zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena
Po mnenju revizijskega sodišča iz razlogov za zavrnitev izvedbe dokazov izhaja, da je sodišče prve stopnje vnaprej predvidevalo, kakšen bi bil rezultat izvedbe predlaganih dokazov. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1639/2010 z dne 9. 1. 2014). Ker svoje vnaprejšnje dokazne ocene sodišče prve stopnje tako ni utemeljilo, prav tako pa ni navedlo kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, je kršilo revidentovo pravico do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS.
Sodišče je sklenilo, da je osumljenka pri izvrševanju očitanega kaznivega dejanja izkazala veliko vztrajnost in odločenost nadaljevati s kaznivim dejanjem, kar ji je poleg ogrožanja zdravja uživalcev prepovedanih drog mogoče preprečiti zgolj z odreditvijo pripora. S tako presojo je sodišče izključilo možnost, da bi bilo mogoče enak namen doseči s katerim od milejših ukrepov.
Oče mladoletnega oškodovanca je bil v času vložitve obtožnega predloga njegov zakoniti zastopnik in tako upravičen zanj prevzeti kazenski pregon in vložiti obtožni predlog.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 105.
dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident tej zahtevi ni zadostil. Svoje vprašanje namreč gradi na trditvi, ki ni del dejanskega stanja te zadeve. Taka vprašanja po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ne vplivajo.
Odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem, niti ni v upravnem sporu mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic v kazenskem postopku kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1, temveč je njihovo varstvo mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, določenih z ZKP.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3, 89. ZGO-1 člen 62, 62/4.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku - dovoljenost revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje že rešeno - položaj ustanovljene a ne konstituirane občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
V času izdaje izpodbijanega sklepa Občina Ankaran še ni bila pravna oseba, zato sama po sebi še ni bila nosilec pravic, obveznosti ali pravnih koristi. Pravni položaj ustanovljene, a še nedelujoče občine, je po določilih, ki izhajajo iz sklepov Ustavnega sodišča, lahko varovan le v obsegu zaščite tega položaja.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - revizija brez razlogov za dovoljenost - revizijski razlogi
Revident v reviziji ni navedel pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1) in tudi po vsebini ni navedel in izkazal izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Samo navedba revizijskih razlogov pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Prostovoljna izvršitev pravnomočne inšpekcijske odločbe, ki investitorju, ki ni lastnik zemljišča, nalaga odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, pomeni le to, da se objekt odstrani na podlagi na zakonu utemeljene odločbe in vzpostavi zakonito stanje prostora. Tako ravnanje zato ni protipravno ravnanje.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pomembno pravno vprašanje ni navedeno - sklicevanje na kasneje sprejeto načelno pravno mnenje - zelo hude posledice niso izkazane
Revident z navedbami o dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. Vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni navedel. Te pomanjkljivosti tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira.
S sklicevanjem na kasneje sprejeto načelno pravno mnenje (občna seja VS RS 6. 4. 2012) glede na časovni okvir te zadeve, ni mogoče utemeljevati navidezne neenakosti položajev.