ZPP člen 344, 344/2, 345, 345/1. OZ člen 111, 111/2, 247, 285, 285/1.
odgovor na pritožbo - vročitev odgovora na pritožbo - opustitev vročitve pravica do izjave v postopku - gradbena pogodba - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinek ex nunc - prostovoljen sprejem delne izpolnitve - pogodbena kazen
Z vidika zagotavljanja pravice do izjave sodišče prve stopnje načeloma ni dolžno vročati pritožniku odgovora nasprotne stranke na pritožbo.
Izvajalec se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo dosegel določen rezultat, da bo zgradil objekt. V odsotnosti pogodbenega dogovora o izročitvi in prevzemu dela po delih naročnik delne izpolnitve ni dolžan sprejeti . Če naročnik delno izpolnitev sprejeme prostovoljno, po naravi stvari lahko odstopi le od neizpolnjenega dela pogodbe, torej z učinkom za naprej.
Upnik bo pogosto imel interes za sprejem delne izpolnitve v primeru zamude z izpolnitvijo obveznosti, saj bo v takem primeru lahko dokončanje izgradnje objekta zaupal tretji osebi.
V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za nedoločno, pavšalno napoved cediranja. Toženka je namreč podpisala izjave na osnutkih konkretnih pogodb, iz katerih je bilo točno razvidno, na katere terjatve se nanašajo in kdo bo njihova prevzemnica. Še več, osnutke pogodb je pripravila celo prevzemnica sama, zakoniti zastopnik odstopnic pa jih je podpisal, še preden je izjave na njih podpisala toženka.
Toženka je lahko z visoko stopnjo verjetnosti sklepala, da bo pogodbe podpisala tudi tožnica in da bodo že s tem terjatve nanjo veljavno prenesene. S skorajšnjim odstopom pa sta jo seznanili prav odstopnici terjatev. Zato se izkaže kot pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da bi se morala pred izpolnitvijo najmanj pozanimati, ali je do odstopa tudi prišlo. Ni namreč mogoče trditi, da je bila pri izpolnitvi odstopnicama v dobri veri, določba drugega odstavka 419. člena OZ pa varuje dobroverno izpolnitev.
Upoštevaje neobstoj primerljive sodne prakse glede dolžnikove dolžne skrbnosti in dolžniku naklonjena stališča pravne teorije o tem vprašanju, bi bilo sodišče druge stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva v skladu z določbo drugega odstavka 351. člena ZPP dolžno toženko seznaniti s svojimi naziranji in ji tudi omogočiti dopolnitev trditvene podlage.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, da je toženec mož sodnice, ki je zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, predstavlja tak tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče krši določbo 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP med drugim takrat, ko sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi med seboj v nasprotju ali v nasprotju z izrekom sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007900
ZKP člen 372, 372-1, 427. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4.
precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - teorija pripisljivosti
Za presojo izpolnjenosti zakonskih znakov in obsojenčeve krivdne odgovornosti v primeru opustitvenega kaznivega dejanja, ne zadošča le ugotovitev, da obsojenec ni ravnal skladno s predpisi in varnostnimi ukrepi, ki jih izpodbijana sodba prve stopnje v izreku sicer navaja, temveč je treba ob tem odgovoriti tudi na vprašanje, če je to posledico mogoče objektivno pripisati obsojencu prav zaradi njegovega (ne)delovanja, torej ali je podana dejanska vzročna zveza med njegovim opustitvenim (dolžnostnim) ravnanjem in nastalo posledico ter ali je ta zveza v pravnem in vrednostnem smislu bistvena.
Kot eden najbolj tipičnih primerov zakonske subrogacije se običajno omenja interes zastavitelja, ki plača (tuj) dolg, da bi se izognil preteči izvršbi na njegovo stvar. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi. Tožnik sicer ni bil zastavitelj (oziroma pogodbena stranka pravnega posla, na podlagi katerega je nastala zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka), je pa z nakupom z zastavno pravico obremenjene stvari (s hipoteko obremenjene nepremičnine) postal „realni“ dolžnik dolga toženca. Ker terjatev na podlagi 275. člena OZ preide že zaradi in ob izpolnitvi obveznosti, ni pomembno, ali je za s hipoteko obremenjeno nepremičnino plačal kupnino ali je ta terjatev prodajalca morebiti zastarala, obveznost plačila kupnine odložena ali pa celo odpuščena, prav tako pa ni relevantno, kako je pridobil sredstva, s katerimi je obveznost odplačal. Podlaga prehoda obveznosti je 275. člen OZ in ne morebitno prikrajšanje izpolnitelja obveznosti in tudi ne pravila o neupravičeni pridobitvi.
vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka - izjava otroka - neutemeljen predlog za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije o vprašanju ali lahko sodišče samo ugotavlja, ali je mladoletni otrok sposoben razumeti pomen in posledice mnenja, ki ga je izrazil (v smislu določila drugega odstavka 64. člena ZZZZDR) ali gre za vprašanje, na katerega lahko odgovori samo izvedenec, niso podani.
Sodišče druge stopnje bi moralo ravnati skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP ter vložnika pritožbe pozvati, da v danem roku dostavi pooblastilo obsojenca, ko je bilo ugotovljeno, da takega pooblastila v spisu ni in da tudi ni odločbe o brezplačni pravni pomoči, na katero se je vložnik (nepravilno) skliceval.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
V prvem odstavku 8. člena ZPrCP je vzpostavljena domneva storilca prekrška. Zakon predpostavlja, da je storilec prekrška lastnik vozila. Lastnik vozila pa lahko to domnevo ovrže. Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Storilec je v postopku o prekršku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, razen če so podane okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede. Izvedba dokaznega postopka je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v zahtevi za sodno varstvo. Sodišče izvede ustno obravnavo le, če oceni, da je to potrebno za razjasnitev stvari. Vendar pa odločitev sodnika o izvedbi ustne obravnave ni prepuščena zgolj njegovi subjektivni presoji o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, temveč je ta sodnikova presoja omejena s kršiteljevo pravico do poštenega postopka.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Predmetna zadeva pred Okrajnim sodiščem v Postojni je dodeljena v reševanje sodniku, zoper katerega je predlagatelj pred istim sodiščem zahteval uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in prvem odstavku 288. člena KZ-1, hkrati pa je ta sodnik tudi edini sodnik na kazenskem oddelku tega sodišča. To utemeljuje zaključek, da obstojijo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Ker je tako, je v skladu s 367.c členom ZPP Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
dopuščena revizija - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Čeprav je standard obrazložitve sodbe druge stopnje nižji od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje, pa mora vendarle iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhajati, da se je sodišče seznanilo z argumenti pritožnika in jih ni enostavno prezrlo, obenem pa se mora opredeliti do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Obrazložitev izpodbijane drugostopenjske sodbe tega standarda ne dosega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to lahko le razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. Tožnik ne navaja nobenih okoliščin, ki bi bile le posredno povezane s samim sporom, tako da bi nanj vplivale od zunaj in zadevale celotno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018723
ZPP člen 41, 367a, 367/2, 367/3, 367/4, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskih zemljišč - ponudba - skupna ponudba - stavbna in kmetijska zemljišča - postopek prodaje - predkupna pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru ponudbe prodaje kmetijskih zemljišč, v katero so zajeta tudi stavbna zemljišča, dopustno postopek prodaje obravnavati po različnih pravnih režimih.
Sodišče tega, da je obsojenka storila kaznivo dejanje, ni ugotovilo zgolj na podlagi sklepanja oškodovanke, ampak na podlagi dejstev, ki so izhajala iz njene izpovedbe in na podlagi katerih je potem sodišča napravilo sklep o obstoju odločilnega dejstva.
zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – izčrpanje pravnih sredstev
Razlogi v zahtevah za varstvo zakonitosti, s katerima vložnika utemeljujeta, kot navajata, napačno uporabo materialnega prava (1. točka 372. člena ZKP) oziroma bistvene kršitve določb kazenskega postopka (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), kažejo na nestrinjanje obrambe z dokaznim zaključkom obeh sodišč, da sta obsojenca kot zakonita zastopnika gospodarske družbe ravnala z namenom preslepitve. Nestrinjanje z argumentacijo sodišč, ki sta utemeljili namen preslepitve pri vseh 24 naročilih materiala, pa pomeni zgolj uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljen razlog.