izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - vročitev vabila na zagovor
Vprašanje pravilnega načina vročanja bi bilo pomembno le v primeru, ko tožnik vabila na zagovor ne bi prejel oziroma se z njim ne bi seznanil, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
kolektivni odpust - Direktiva 98/59/ES - odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlog za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Če je delavcu ponujena nova pogodba o zaposlitvi brez hkratne odpovedi, se mora tak način pogodbenega urejanja upoštevati pri številu presežnih delavcev, če je razlog za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi v delodajalčevi oceni o nepotrebnosti dela po aktualno veljavni pogodbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - Direktiva 94/59/ES - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - večje število delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi
V kvoti presežnih delavcev delavcev je treba upoštevati tudi delavce, ki jim je bila zaradi razreševanja njihovega zaposlitvenega statusa ponujena nova pogodba o zaposlitvi.
kolektivni odpust - odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga - Direktiva 94/59/ES - program razreševanja presežnih delavcev - večje število delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi
V kvoti presežnih delavcev je treba upoštevati tudi delavce, ki jim je bila zaradi razreševanja njihovega zaposlitvenega statusa ponujena nova pogodba o zaposlitvi.
kolektivni odpust - odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga - Direktiva 98/59/ES - program razreševanja presežnih delavcev - večje število delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi
V kvoti presežnih delavcev je treba upoštevati tudi delavce, ki jim je bila zaradi razreševanja zaposlitvenega statusa ponujena nova pogodba o zaposlitvi.
Tožnik je kljub priznanju delovnega razmerja le za polovični delovni čas še vedno upravičen do razlike do celotnega zneska plače kot bi jo prejel, če ne bi prišlo do nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi – torej ne le razlike plače za polovični delovni čas. V nasprotnem primeru bi bil še vedno prikrajšan, saj je bila njegova plača pri drugem delodajalcu za polovični delovni čas nižja od plače, ki bi jo za isto število ur prejemal pri toženi stranki. Na takšen način je delavcu zagotovljena polna reparacija oziroma je obema strankama zagotovljeno, da nadomestilo plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni višje ali manjše od plače, ki bi jo delavec dobil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi.
sprememba delodajalca - prenos dela podjetja - prevzem delavcev - obveznost prevzemnika - kriteriji
Drugotoženka je bila dolžna prevzeti le tiste delavce, ki so delali izključno ali vsaj pretežno za prevzete naročnike. Da bi tožnika delala na rutah za naročnike, ki jih je prevzela drugotoženka, ni bilo ugotovljeno.
Če je drugotoženka prevzela tudi nekatere delavce, ki so delali za naročnika, ki ga sicer ni prevzela, to na njeno obveznost prevzema tožnikov ne vpliva, ne glede na to, ali sta tudi onadva delala na tej ruti ali ne. Pri izbiri, katere od teh delavcev bo prevzela, ni bila vezana na nobene kriterije; če jih je uporabila, pa ni ravnala v nasprotju z zakonom. Upoštevaje naravo dela varnostnikov prevoznikov, ki so delali za različne naročnike in vseh naročnikov drugotoženka ni prevzela, je s tem, da je prevzela prevzetim poslom sorazmeren del delavcev, zadostila zakonski obveznosti.
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženec za neizpolnitev obveznosti toženca iz konkurenčne klavzule dogovorila ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ. V navedenem členu OZ določa, da je pogodbena kazen dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo.
Glede na navedeno zakonsko opredelitev pogodbene kazni je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno zaključilo, da sta se tožeča stranka in toženec v pogodbi o zaposlitvi za primer nespoštovanja oziroma neizpolnitve dogovora o konkurenčni klavzuli dogovorila za plačilo pavšalno dogovorjene odškodnine.
Na podlagi 253. člena OZ ima upnik pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki mu je nastala, in celo če mu ni nastala nobena škoda. To pomeni, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke iz razloga, ker nastanek konkretne škode v primeru toženčeve kršitve konkurenčne klavzule ni bil zatrjevan in ugotovljen, saj nastanek in višina škode ni pogoj za veljavnost dogovora o plačilu pogodbene kazni.
Kolikor je toženec pri konkurenčni zavarovalnici res opravljal enako ali podobno delo zavarovalnega zastopnika in to pri trženju enakovrstnih ali podobnih produktov in na teritorialnem območju, kot je to delo opravljal pri tožeči stranki, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do navedb in dokaznih predlogov tožeče stranke, da stranke praviloma v znatnem deležu sledijo zavarovalnemu zastopniku pri selitvi k drugi zavarovalnici in da se je višina pobranih premij na območju toženčevega zastopa pri tožeči stranki po zaposlitvi toženca pri konkurenčni zavarovalnici znižala. Kolikor bi se že zgolj ta dejstva izkazala za resnična, bi bilo jasno, da se je toženec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici in je taka zaposlitev za tožečo stranko pomenila konkurenco.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotne delavke
Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi oziroma obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, če je začasno odsotna delavka odšla na porodniški dopust še pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi tožnice, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca, kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti.
Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, ali je prejšnji delavec uvedel novega delavca v delo ali ne.
Ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka. Te delovne naloge so predstavljale le eno od delovnih nalog delovnega mesta „prodajalec“ ki so se menjale.
ZDR-1 člen 81, 81/1, 81/1-1, 87, 87/2, 87/3, 89, 89/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Drugi in tretji odstavek 87. člena ZDR-1, ki določata vsebino odpovedi, ne nalagata delodajalcu, da že v odpovedi navede razloge, zakaj ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja pod spremenjenimi pogoji. Bistveno je, da je tožena stranka dejansko preverila možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji v skladu s 16. členom pogodbe o zaposlitvi in 2. alinejo prvega odstavka 101. člena ZDR-1.
Obrazložitev pogoja, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1), ni obvezna sestavina odpovedi, kar izhaja iz 87. člena ZDR-1, to pa pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Kljub temu mora delodajalec tudi izpolnitev tega pogoja utemeljiti in dokazovati v sodnem postopku, saj je dokazno breme na njegovi strani (84. člen ZDR-1).
ZObr člen 92, 92/11. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10.
nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja zaradi izpolnitve pogojev za poklicno upokojitev - vojaki
Glede na to, da 10. odstavek 413. člena ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr (ta kot pogoj za enostransko prenehanje delovnega razmerja določa pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih pogojih, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodatna doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja) izrecno napotuje na določbo 204. člena ZPIZ-2, ki pa se nanaša le na pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, celote navedenih določb ni mogoče razlagati drugače kot tako, da vojaški osebi delovno razmerje na podlagi odločbe ministra preneha, najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - spolni napad - mladoletna oseba - učitelj
Sodišče soglaša s presojo, da je tožnik, kot predmetni učitelj telovadbe, v mesecu septembru 2011 v šoli v naravi spolno nadlegoval učenko petega razreda osnovne šole in tako storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od petnajst let v smislu tretjega odstavka 173. člena KZ-1 in da zaradi njegove kršitve delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, oziroma, da je bila zaradi tega utemeljena tudi prepoved dela tožnika že ob uvedbi postopka o izredni odpovedi.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - dodana doba - izpolnitev pogojev za upokojitev
Prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju na podlagi enajstega odstavka 92. člena ZObr za delavca ne pomeni hkrati obveznosti upokojitve. Pomeni le, da mu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na obrambnem področju preneha. Njegovi volji pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil.
kolektivni odpust - odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga - Direktiva 94/59/ES - program razreševanja presežnih delavcev - večje število delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi
V kvoti presežnih delavcev je treba upoštevati tudi delavce, ki jim je bila zaradi razreševanja njihovega zaposlitvenega statusa ponujena nova pogodba o zaposlitvi.
ZIS člen 91, 91/2. Slovenski računovodski standardi 15.11.
plačilo razlike v plači - igre na srečo - napitnina - napitnina kot del plače - bruto plača - strošek plače
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s stališčem, da sredstva za plače zaposlenih za delovno uspešnost iz 91. člena ZIS niso zgolj bruto plače, na katere mora delodajalec iz drugih sredstev plačati prispevke, temveč mora delodajalec plačati prispevke iz prihodkov od napitnin.
kolektivni odpust - odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga - Direktiva 94/59/ES - program razreševanja presežnih delavcev - večje število delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi
V kvoti presežnih delavcev je treba upoštevati tudi delavce, ki jim je bila zaradi razreševanja njihovega zaposlitvenega statusa ponujena nova pogodba o zaposlitvi.
omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka - test sorazmernosti - begosumnost
Iz obrazložitve je razvidno, da se je sodišče do tožbenih ugovorov opredelilo, saj je presodilo, da je tožena stranka dovolj obrazložila, da brez tega ukrepa identitete ni mogoče ugotoviti oziroma da bo brez tega ukrepa toženi stranki onemogočeno meritorno odločiti o njegovi prošnji, saj bi v primeru pobega postopek morala ustaviti. Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo tudi, zakaj pritrjuje stališču tožene stranke, da bi tožnik pobegnil, če mu gibanje ne bi bilo omejeno ter se strinjalo z razlogi, zakaj ukrep omejitve gibanja na območje azilnega doma ni učinkovit.
dovoljenost pritožbe - stranka sama - pravniški državni izpit
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pritožbene novote
Obrazložitev izpodbijane prvostopenjske sodbe kljub temu, da je izpodbijani ukrep poimenovan omejitev gibanja, vsebuje vse elemente strogega testa sorazmernosti, ki mora biti opravljen, kadar gre za poseg v osebno svobodo.