Zmota je bistvena samo, če so okoliščine, glede katerih je bila stranka v zmoti, del skupnega poslovnega namena strank (poslovne podlage strank) in so bile te okoliščine za stranko, ki je v zmoti, odločilne (ključne) pri oblikovanju odločitve za sklenitev pogodbe.
Presoja o skrbnosti pri sklepanju predpogodbe je odvisna od okoliščin vsake posamezne zadeve (6. člen OZ).
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 329, 329/4, 371, 371/2. URS člen 22, 29, 29-3. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - prosta presoja dokazov
Sodišče ne bo izvedlo vseh predlagani dokazov, temveč bo praviloma izvedlo tiste, ki se bodo nanašali na pravno relevantna dejstva, tiste, kjer bo obramba
obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo
verjetnosti oziroma, ki bodo substancirani, zavrnilo pa bo dokaz tudi v primerih, če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen, npr. če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, itd. Nadalje bo sodišče, ki ga zavezuje tudi načelo učinkovitosti in ekonomičnosti v postopku (15. člen ZKP) zavrnilo tudi izvedbo predlaganega dokaza za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, pri čemer se praviloma ne bo smelo spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, ali ko bo ocenilo, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja.
ZZad člen 76, 81. ZDen člen 73, 88. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - jezikovna razlaga - interpretacija z argumentom teleološke redukcije - teleološka redukcija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili 1.) denacionalizacijski zavezanci in so 2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga torej izključeni, zato bi bilo materialnopravno izhodišče sodišč nižjih stopenj pravilno, če ne bi bile ugotovljene posebne okoliščine primera, ki lahko z možnimi metodami razlage pripeljejo do drugačnega zaključka.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018286
ZZZDR člen 51, 52. ZPP člen 128, 128/5, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/3, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - loterijski dobitek - denarna sredstva - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - obstoj denarnih sredstev ob razpadu skupnosti - civilna delitev skupnega premoženja - predložitev listine - edicijska dolžnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor sodišča na pritožbene navedbe - pravica do obrazložene sodne odločbe
Stališče toženke, da je predmet delitve skupnega premoženja lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi potrošeno, bi držalo le v primeru, če bi skupno premoženje (denarna sredstva na računu) porabila zakonca skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega, nikakor pa ne v primeru, ko je poraba skupnih sredstev posledica nedovoljenega razpolaganja enega od zakoncev s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR).
Četudi obravnavane procesne situacije (zaradi odsotnosti edicijskega sklepa) ni mogoče obravnavati po določbi 227. člena ZPP, bi se višje sodišče moralo opredeliti do tožnikovih trditev v pritožbi, da toženka kot imetnica računa ni želela razkriti poslovanja na svojem računu in tako ni dostavila listin, s katerimi razpolaga le ona. Presoditi bi moralo, kakšen vpliv ima lahko opisana procesna neaktivnost toženke (zavrnitev soglasja za dostop do podatkov na računu) na presojo resničnosti trditve, ki jo je tožnik želel dokazati z vpogledom v izpiske toženkinega računa.
pritožba - pooblaščenec - vložitev pritožbe - pritožba, vložena po pooblaščencu - potrdilo o opravljenem pravniškem izpitu - nepopolna vloga - nedovoljena pritožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Pritožba, vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, in ji ni priloženo potrdilo o opravljenem državnem pravniškem izpitu, ni nepopolna. Zahteva, da pravniški državni izpit pooblaščenec ima, tudi ne vključuje zahteve, da ga priloži pritožbi, njegova pritožba tudi še ni dovoljena, saj sodišče še ne ve, ali pooblaščenec pravniški državni izpit ima. Najprej ga mora pozvati, da priloži potrdilo v določenem roku. Šele, ko pooblaščenec v tem roku potrdila ne predloži, je njegova pritožba nedovoljena in jo sodišče zavrže, kot mu narekuje drugi odstavek 89. člena ZPP.
ZMed člen 33, 33/2. OZ člen 345, 367. ZPP člen 112, 112/1, 112/8, 112/9.
mediji - tožba za objavo odgovora ali popravka - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - prekluzivni rok - zastaralni rok
Za sojenje v sporih za objavo odgovora ali popravka (33. člen ZMed) so pristojna okrajna sodišča. Določba 367. člena OZ varuje le zastaralne, ne pa tudi prekluzivnih rokov.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018250
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 350. OZ člen 190.
pritožba - meje pritožbenega preizkusa - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupna vlaganja zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev - kondikcijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganje posebnega premoženja zakonca v skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja zakoncev v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - dediči
Vprašanje o pravnih posledicah vlaganj, opravljenih v času trajanja zakonske zveze, se je v sodni praksi kot pereče izpostavilo zlasti v primerih 1.) prelivanja premoženjskih kategorij obeh zakoncev, torej prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem, ali 2.) skupnih vlaganj v tuje premoženje.
V razmerju med tožnikom in prvo toženko je šlo za vlaganje skupnega premoženja (bodisi dela bodisi sredstev, pridobljenih z delom) v skupno premoženje (njuna solastninska deleža). Povsem logično torej je, da je edina (dejanska) posledica takšnih vlaganj povečanje vrednosti skupnega premoženja v korist obeh strank. Morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih se nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju. V konkretnem primeru je bilo o teh deležih, ki zajemajo vse predmete skupnega premoženja in ne samo tistih, ki so bili vključeni v pravdi o ugotovitvi deležev, že pravnomočno odločeno. Odločitev o višini deležev na skupnem premoženju tako že vključuje morebitni višji prispevek tožnika pri navedenih vlaganjih, zato za dodatni kondikcijski zahtevek tožnik nima pravne podlage.
Ker je ekonomski rezultat verige pogodb enak rezultatu legi commissoriae, se izkaže neizpolnitev obveznosti leasingodajalca prodati stvar leasinga za tako bistveno, da ima za svoj pravni učinek izpolnitev prepovedanega pravnega učinka legi commissoriae.
intervencijska pravda - glavna intervencija - glavna pravda - načelo uspeha v pravdi - načelo krivde - pravni stroški - povod za tožbo - porazdelitev bremena plačila pravdnih stroškov
Dejstvo, da gre v tej zadevi za intervencijsko pravdo, na porazdelitev bremena pravdnih stroškov vpliva samó, v kolikor gre za uporabo pravil o povrnitvi stroškov, ko v postopku na aktivni ali pasivni strani nastopajo sosporniki (določbe 161. člena ZPP), sicer pa je potrebno uporabiti splošna pravila o porazdelitvi stroškov. Stališče zahteve, da že intervencijska narava konkretne pravde in njen končni rezultat, preprečuje odmero po 157. členu ZPP, je zato zmotno.
Določba 157. člena ZPP tožniku nalaga povrnitev toženčevih stroškov, če ugotovljeno procesno dejansko stanje vodi do zaključkov, da toženec ni dal povoda za tožbo, in da je do določene faze postopka pripoznal zahtevek. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko tožnik lahko ne glede na svoj materialnopravni položaj (utemeljenost njegovih materialnopravnih upravičenj) iz ravnanja toženca pred pravdo sklepa, da mora za zaščito svojega položaja zahtevati sodno intervencijo. Logična posledica takšnega stališča je, da zgolj to, da je bilo zahtevku zoper prvo toženko nato ugodeno, še ne pomeni, da je dala povod za tožbo.
Poročilo detektiva ni dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom 148. člena ZKP.
Z zavrnitvijo izvedbe poizvedovalnih dokazov (namenjenih zbiranju podlage za trditve in obrazložitev dokaznega predloga) obsojencu ni bila kršena pravica do obrambe.
Na prvem naroku za glavno obravnavo je tožnica navedla, da „modificira tožbeni zahtevek tako, da ne vtožuje več ničnosti pogodbe, ampak le plačilo“ in oblikovala tožbeni predlog za plačilo. Ta njena procesna dispozicija je imela dva učinka, in sicer umik zahteve za pravno varstvo, kolikor se nanaša na ugotovitev ničnosti, in opredelitev sodnega varstva oziroma tožbenega petita, ki logično sledi iz zatrjevanih dejstev, s čimer je bil izpolnjen pogoj sklepčnosti tožbe. Glede na to, da tožnica nikoli ni navedla pravotvornih dejstev, ki bi utemeljevala sklep, da bi v primeru, če se izkažejo za resnična, sodišče zahtevku za ugotovitev ničnosti moralo ugoditi, je revizijska trditev, da nikoli ni umaknila pravnega temelja tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti, očitno neutemeljena.
ZKP člen 201, 201-1, 201-3, 371, 371/1-2, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen – nedovoljen dokaz - pripor – odreditev pripora – begosumnost – ponovitvena nevarnost – utemeljen sum – dokazna ocena
Sodišče v fazi odreditve pripora, ko obtožni akt še ni bil vložen, nasprotujočih si navedb in dokazov ne ocenjuje na način, kot to stori po opravljeni glavni obravnavi, ampak presoja zgolj, ali iz do tedaj zbranega dokaznega gradiva izhaja utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje.
Izpodbijanje pravnomočnega sklepa o priporu iz razloga po 8. točki 371. člena ZKP je lahko uspešno le takrat, ko gre za očitno (prima facie) nedovoljen dokaz, brez katerega ne bi bil podan kateri od pogojev za odreditev pripora.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ne more dopustiti revizije,če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožniki niso enotni sosporniki, v primeru subjektivne kumulacije tožbenih zahtevkov pa mora načeloma vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegati prag 2.000,00 EUR glede vsakega posameznega tožnika (v razmerju do toženke). S predlogom izpodbijani del pravnomočne sodbe za nobenega od tožnikov ne presega navedenega praga in zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 55, 63, 63/4, 65, 65/1. Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč člen 16, 16-6.
dovoljenost revizije - komasacija - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice niso izkazane
Ker revident prvo vprašanje gradi na dejanski okoliščini, ki ni del obravnavane zadeve, odgovor na drugo vprašanje je jasen že na podlagi branja prvega odstavka 65. člena ZKZ in četrtega odstavka 63. člena ZKZ, navedbe, ki jih je oblikoval kot tretje vprašanje pa ne omogočajo zaključka o tem, katero konkretno je pravno vprašanje, glede katerega pričakuje določitev Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZMZ člen 45, 46, 54, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 15, 16.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - osebni razgovor - zahteve osebnega razgovora - načelo primarnosti
Sedaj veljavna Procesna direktiva II opustitev osebnega razgovora v 14. členu dopušča le, kadar lahko organ prošnji za mednarodno zaščito ugodi ali kadar je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. To velja tudi za pospešeni postopek, saj morajo biti tudi v tem postopku zagotovljena temeljna načela in jamstva iz II. poglavja Procesne direktive II (osmi odstavek 31. člena), med katerimi je tudi 14. člen, ki določa obveznost osebnega razgovora.
Po presoji Vrhovnega sodišča se sicer razgovor ob podaji prošnje in osebni razgovor v smislu Procesne direktive II nujno ne izključujeta. Tudi ob izpolnjevanju formularja ob podaji prošnje za mednarodno zaščito bi v okviru 32. točke „izjava prosilca o razlogih, zaradi katerih prosi za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji“ (na katero se sklicuje tožena stranka v pritožbi) lahko bilo zadoščeno zahtevam osebnega razgovora, če bi bil ta seveda tako podan, če bi prosilcu bilo omogočeno, ne samo, da je seznanjen s procesnimi jamstvi ter dolžnostmi glede podajanja izjave, pač pa tudi, da se njegovo izjavo dopolni s postavljanjem ustreznih vprašanj, vključno v smeri razjasnjevanja eventualnih nasprotij ali nekonsistentnosti, s katerimi je treba prosilca soočiti ter mu dati možnost, da se do njih opredeli.
izločitev sodnika - odklonilni razlog - nepristranskost
Okoliščine, ki jih navaja predlog za izločitev, ne utemeljujejo ne subjektivnega ne objektivnega vidika pristranskosti, poleg tega pa po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more predstavljati odklonilnega razloga.