CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006679
ZPP člen 367a. ZJU člen 68.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - javni uslužbenci - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da tožnica nima pogojev za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec, ker še ni imenovana v naziv.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018238
OZ člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - darilna pogodba - nedopusten nagib - kavza - izročitev nepremičnine - prenehanje darilne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sklepčnost tožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje (glede na okoliščine konkretnega primera) kršilo pravico stranke do izjave v postopku, ko je na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pri tem sprejelo drugačno pravno stališče, na podlagi katerega je šele prvič presodilo, da je zahtevek nesklepčen, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe.
ZPP člen 205, 207/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPSPP člen 12, 27.
predlog za dopustitev revizije - začetek stečajnega postopka nad predlagateljem - najem poslovnih prostorov - obnovitev najemne pogodbe za nedoločen čas - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu - razveljavitev odločb po nadzorstveni pravici - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih (tako v obravnavani zadevi) pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da postopek odločanja o odmeri komunalnega prispevka z odločitvijo drugostopenjskega organa ni bil končan, saj so bile zadeve vrnjene prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
Prav tako je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča v zvezi s tožbo zoper odločbe prvostopenjskega organa (o odmeri komunalnega prispevka), ki so bile razveljavljene, in zato ne morejo biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu. Kot neveljavne namreč ne morejo posegati v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika, pred razveljavitvijo pa tudi niso nastale na njihovi podlagi za stranke še nobene posledice.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/5, 68/6, 77. ZUS-1 člen 85, 89.
dovoljena revizija - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme
Do pravilnosti davčnega postopka pred izdajo izpodbijane odločbe, pravilnosti in popolnosti v davčnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja (načelo materialne resnice, 5. člen ZDavP-2) in dokazne ocene, napravljene v davčnem postopku, ki mora biti opravljena skrbno in vestno (načelo proste presoje dokazov, 10. člen ZUP, tudi 73. člen ZDavP-2), se mora sodišče prve stopnje v svoji odločbi opredeliti z jasnimi, razumnimi in prepričljivimi razlogi. Podobno velja tudi za ugotavljanje dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje v upravnem sporu, saj mora dokazna ocena sodišča ustrezati dokaznemu standardu skrbnosti in vestnosti kot ga določa 8. člen ZPP, ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Kršitev navedenih dolžnosti sodišča prve stopnje lahko v nasprotnem primeru pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki pa je predmet revizijske presoje (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP).
Določba 69. člena ZDavP-2 daje davčnemu organu pravico, da sme fizično osebo pozvati naj opravi popis premoženja s katerim razpolaga. Zakonska dikcija davčnemu organu nikjer ne določa, da mora pozvati fizično osebo na prijavo premoženja. Davčni nadzor po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se torej lahko uvede tudi brez inštituta prijave premoženja, edini pogoj za uvedbo predmetnega postopka je, da davčni organ ugotovi oziroma je seznanjen s precejšnjim nesorazmerjem med premoženjem, sredstvi ali porabo in napovedanimi dohodki posamezne fizične osebe.
V 41. členu ZDavP-2 je določeno, da morajo fizične osebe dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna obveznost nanaša, vendar pa mora davčni zavezanec davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani. S tem davčni organ ne posega v obdobje, v katero zaradi že pridobljenih pravic ne sme posegati.
Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker to velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka.
dovoljenost revizije - javni natečaj - neuspeli javni natečaj - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje
O vprašanju položaja kandidata pri neuspelem javnem natečaju (62. člen ZJU) v primerjavi s položajem neizbranega kandidata (65. člen ZJU) je Vrhovno sodišče v sklepih X Ips 268/2006 z dne 20. 5. 2009 in X Ips 812/2007 z dne 17. 2. 2010 sprejelo stališče, da pri neuspelem javnem natečaju, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato njegovega položaja ni mogoče primerjati s pravnim položajem neizbranega kandidata, ki ga ureja 65. člen ZJU.
O vprašanju, kot ga izpostavlja revident, je torej Vrhovno sodišče že odločalo in sprejelo stališče, od katerega odločitev, izpodbijana v tem upravnem sporu, ne odstopa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je ena izmed strank zaposlena na sodišču, ki se nahaja v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim teče pravda, dalje okoliščina, da ena izmed strank pogodbeno varuje zgradbo tega sodišča in nazadnje okoliščina, da je sedanja pooblaščenka tožencev v tej isti pravdi nastopala v vlogi strokovne sodelavke sodišča, skupaj predstavljajo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepristranskost sodnika - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izločitev sodnika - nujna delegacija
Nujna delegacija (66. člen ZPP), na katero se predvsem sklicuje pristojno sodišče, bi prišla v poštev zgolj oziroma šele v primeru, če oziroma ko bi bili izločeni vsi sodniki tega sodišča.
Okoliščina, da je tožnica sodnica na okrajnem sodišču v istem kraju, kot je tudi okrožno sodišče, ki vodi postopek v konkretni zadevi, pa tudi ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 17, 17/1, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 2, 2/2, 15, 100, 136.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - centralni register prebivalstva - prebivališče dolžnika, ki je navedeno v obvestilu pristojnega organa - sodišču znan podatek
Podatek o dolžnikovem prebivališču ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je odločilno prebivališče, ki ga je v obvestilu navedel pristojni organ.
dovoljena revizija - davčna izvršba - ugovor prenehanja dolga - izjava zavezanca za davek, ki je upravičen do vračila davka - vračilo davka tretji osebi - pobotna izjava - diskrecija davčnega organa
Izjavo po petem odstavku 97. člena ZDavP-2 lahko poda le zavezanec za davek, ki je upravičen do vračila davka, in to le v postopku, v katerem se odloča o njegovi pravici do vračila davka. Do presoje pravilnosti (diskrecijskega) ravnanja davčnega organa po petem odstavku 97. člena ZDavP-2 bi tako lahko prišlo le v postopku vračila davka po 97. členu ZDavP-2 in ne v postopku davčne izvršbe, kot je obravnavani.
Ker revidentka do izdaje sklepa o davčni izvršbi davčnega dolga iz naslova DDV kljub zapadlosti ni poravnala (ne na podlagi izjave družbe, ki ni bila upoštevana, niti kako drugače), je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2.
V predlogu, ki vsebuje v glavnem le prepis dela pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, v ostalem pa kritiko dela sodišča druge stopnje, je sicer večkrat poudarjeno, kako se sodišči nista opredelili „do tega pravnega vprašanja“ oziroma naj bi ga ignorirali, konkretno pa ni navedeno, katero je to pravno vprašanje. Ker so zahteve glede vsebine predloga za dopustitev revizije stroge in povsem jasno določene z zakonom, teh sestavin pa tožnikov predlog ne vsebuje, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367č. člena ZPP zavrglo.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - izbris družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prevzem obveznosti družbe - solidarna odgovornost družbenikov - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.
Revident s pavšalnimi navedbami o hudih posledicah, ki naj bi jih zanj imela neupravičena naložitev plačila davčnega dolga, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek v sporu majhne vrednosti - prorogacijska klavzula - zavrnitev predloga
Oddaljenost strank, pooblaščencev in predlaganih prič od sodišča glede na njihovo prebivališče oziroma sedež, ni upošteven razlog za delegacijo pristojnosti v postopku v sporu majhne vrednosti, ki poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). To je še zlasti pomembno v obravnavanem primeru, ko nobena od strank ni zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP) in ko bi delegacija pristojnosti privedla do obida med strankama dogovorjene prorogacijske klavzule.
O dejanjih preganjanja v smislu 26. člena ZMZ je mogoče govoriti neodvisno od okoliščine, ali je prosilec nasilje prijavil policiji. Tudi če ga ni, bo zahtevo za mednarodno zaščito mogoče zavrniti, vendar ne zato, ker ne gre za dejanje preganjanja, ampak ker ga pred njim lahko zaščiti že izvorna država in zato ni potrebe, da to stori druga.
Postavitev izvedenca, ki bi potrdil tožnikove navedbe o posilstvu, ni potrebna, saj ne iz razlogov izpodbijane sodbe niti odločbe ne izhaja, da sodišče ali upravni organ tožniku o tem dejanju (vključno s tem, da je bil izbran za žrtev napada prav zaradi spolne usmerjenosti) nista verjela.
mednarodna zaščita - dejanje preganjanja - spor med družinama - varna pot - nove informacije o stanju v državi - nedopustne novote
Vrhovno sodišče se strinja z oceno tožene stranke, ki ji pritrjuje v izpodbijani sodbi tudi sodišče prve stopnje, da tožnikove navedbe, četudi se v celoti vzamejo za resnične, ne pomenijo dejanj preganjanja, kot jih opredeljujeta Ženevska konvencija in ZMZ.
Prav tako je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, s katero je pritrdilo toženi stranki, da tudi niso podani pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite, saj tožnik ni dokazoval, da obstaja razlog, da bi bil ob vrnitvi soočen s tveganjem, da utrpi resno škodo v smislu smrtne kazni ali usmrtitve, niti mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni v izvorni državi.
ZVZD-1 člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih člen 37. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - mokra tla - padec - varstvo pri delu - skrbnost oškodovanca - prispevek oškodovanca
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - kraj bivališča dolžnika
Upnik je v izvršilnem predlogu kot prvo sredstvo izvršbe navedel prodajo dolžnikovih premičnin, zato je za pristojnost odločilno njegovo stalno prebivališče.