določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sojenje v razumnem roku
Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe spadajo tudi primeri, v katerih bi odločanje pristojnega sodišča lahko nasprotovalo zahtevi po objektivni nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče je zato, glede na naravo odškodninskega primera, določilo pristojnost Okrajnega sodišča v Novem mestu.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ekonomsko odvisna oseba - pristojnost okrožnega sodišča
Obstoj ekonomske odvisnosti sam po sebi ne pomeni podlage za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj takšna podlaga obstaja le, če so podani tudi elementi delovnega razmerja, ki jih mora tožnik izrecno (in v roku) uveljavljati, tako da postavi ustrezen zahtevek. Če tega ne stori, ne gre za spor iz a točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
pravica do invalidske pokojnine - definicija invalidnosti - poklic - izvedensko mnenje - meje sodnega preizkusa v socialnem sporu
Ni odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja.
Okoliščina, da je tožnica sorodstveno povezana s predsednikom sodišča in da je predlagala, da se ga zasliši kot pričo, ter da je z njo sorodstveno povezana še ena sodnica tega sodišča, ki je prav tako predlagana za pričo, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - spremljanje dela delavca - kriteriji za ugotavljanje sposobnosti
Po sprejemu negativne ocene uspešnosti njenega dela je tožena stranka tožnici tudi omogočila zagovor v smislu določb drugega odstavka 83. člena ZDR, s tem da ji je pred zagovorom posredovala pisne ugotovitve v zvezi s predhodnim spremljanjem uspešnosti njenega dela. Tožnica neutemeljeno navaja, da bi ji morala tožena stranka na zagovoru predočiti vse dokaze v zvezi z razlogom za sporno odpoved, saj gre pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi še vedno zgolj za enostranski izraz pogodbene volje delodajalca, kot stranke pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s podajo katere je delodajalec sicer delavcu praviloma dolžan omogočiti zagovor, zakonitost odpovedi pa se tudi glede utemeljenosti odpovednega razloga na zahtevo delavca presoja v dvostranskem sporu pred sodiščem.
letni dopust - pravica do sorazmernega dela letnega dopusta - sorazmerni del regresa za letni dopust
ZDR-1 je pričel veljati 12. 4. 2013 in ker v prehodnih določbah glede uporabe 131. in 161. člena ZDR-1 ni predvidena nobena izjema glede datuma veljavnosti, je tudi navedeni določbi o sorazmerni izrabi letnega dopusta za leto 2013 in posledični pravici do sorazmernega regresa za letni dopust za to leto, potrebno uporabiti za vse delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo v času od 12. 4. 2013 do 31. 12. 2013.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS3006873
OZ člen 352. ZMZPP člen 2, 21, 49.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - odškodnina za nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje
Tožnik plačilo škode terja solidarno od obeh toženk. V takšnem primeru pa je glede pristojnosti v sporu z mednarodnim elementom potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 49. člena ZMZPP. Ta določa, da če je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti ali katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Prva toženka ima sedež v Sloveniji, domnevna obveznost, na podlagi katere tožnik od obeh toženk zahteva solidarno plačilo, pa se opira na isto pravno in dejansko podlago.
Tretji odstavek 21. člena ZMZPP sicer res določa, da se uporabi pravo države, v kateri ima delodajalec svoj sedež oziroma stalno prebivališče, če delavec po pogodbi običajno ne opravlja svojega dela samo v eni državi. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi temeljno določbo 2. člena ZMZPP o tem, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstaja pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom.
V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V skladu z uveljavljeno sodno prakso se šteje, da je oškodovanec za škodo izvedel, ko ima na voljo dovolj podatkov in je seznanjen z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg škode in njeno višino. Za negmotno škodo zaradi posledic poškodbe ali poklicne bolezni se šteje, da je oškodovanec zanjo izvedel, ko je zdravljenje končano in se je njegovo zdravstveno stanje stabiliziralo.
Škoda v višini razlike med plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal in prejemki, ki jih je prejel v času bolniškega staleža oziroma invalidske upokojitve, je primer tako imenovane sukcesivno nastajajoče škode. Za takšno škodo pa velja, da je pravočasno uveljavljanje prve škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
ZJU člen 147, 149, 156, 157, 158. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 31.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - primerljivost delavcev - možnost premestitve
Poslovni razlog lahko obstaja v spremenjeni organizaciji del pri delodajalcu, ki se odloči, da bo neko delovno mesto ukinil, naloge pa razporedil med druge delavce ali ukinil le del nalog in jih prenesel novemu ali novim izvajalcem.
Toženka tožnici ni bila dolžna iskati ali ponujati dela na delovnem mestu z nižjo osnovno plačo. Delodajalec te dolžnosti enostavno nima, saj bi bilo to v nasprotju z izrecno zakonsko določbo zakona.
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68, 94, 97. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine, saj to ne izhaja niti iz naslova poglavja, niti iz besedila člena. Prvi odstavek navedenega člena namreč predvideva seštevanje zavarovalnih dob pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev. Tudi naslov 3. poglavja Sporazuma je med drugim invalidnost, kar je širši pojem od invalidske pokojnine. Jezikovna razlaga določbe 22. člena Sporazuma torej omogoča seštevanje zavarovalnih dob tudi v primeru drugih pravic na podlagi invalidnosti in se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine. Drugačna razlaga tudi ni mogoča saj ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pogoj določa minimalno zavarovalno dobo, predpisano za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
pripor – podaljšanje pripora – ponovitvena nevarnost – postopek za uporabo varnostnih ukrepov – pravna podlaga – dvom o neprištevnosti – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vložiti tudi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vloženem predlogu za izrek varnostnega ukrepa.
V primeru odreditve oziroma podaljšanja pripora osebi, glede katere je podan utemeljen sum, da je v stanju neprištevnosti storila kaznivo dejanje, se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, zato so navedbe zagovornika v zvezi z določbami Zakona o pacientovih pravicah in Zakona o duševnem zdravju nerelevantne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - ukinitev delovnega mesta
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik in da ukinitev ni bila navidezna je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vodje prodaje pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
odpoklic prokurista - prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja funkcije
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožniku z odpoklicem iz krivdnega razloga prenehala le funkcija prokurista, ne pa tudi delovno razmerje. Takšen zaključek sodišča druge stopnje je v nasprotju z določbami individualne pogodbe o zaposlitvi, ki se v uvodu izrecno sklicuje na določbo 72. člena ZDR. Stranki sta v individualni pogodbi o zaposlitvi v 2. členu izrecno določili, da se pogodba sklepa za čas trajanja mandata oziroma do odpoklica zaposlenega z mesta prokurista in ko sta v 1. točki 9. člena izrecno soglašali, da zaposlenemu (to je tožniku) njegova pogodba z Družbo (to je pravnim prednikom tožene stranke) preneha tudi v primeru odpoklica pred potekom te pogodbe.
ZSPJS člen 13, 13/2, 16, 16/1, 16/3, 19, 19/1, 52. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja,člen 3.
javni uslužbenci - uvrstitev v plačni razred - višji naziv - napredovanje
Tožnica ni zahtevala uvrstitve v višji plačni razred na podlagi napredovanja na delovnem mestu oziroma v nazivu, ampak na podlagi imenovanja v višji naziv. Tožnica je bila s 1. 7. 2010 izvoljena v višji naziv, zato je upravičena do uvrstitve v plačni razred, določen za ta naziv.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - naročnik - izvajalec
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Takšno je razmerje med delavcem, ki opravlja delo pri uporabniku, h kateremu je napoten, vendar med njima ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, pač pa ima delavec sklenjeno posebno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (členi 57 do 62 ZDR). Če med strankami ni takšnega razmerja, spora ni mogoče uvrstiti med primere iz c točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posredna diskriminacija - ocena delovne uspešnosti - porodniški dopust - dopust za nego in varstvo otroka
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da gre za posredno diskriminacijo, če se pri ugotavljanju presežnih delavcev kriterij doseganja delovnih rezultatov uporabi tako, da se pri delavcih, ki so bili v ocenjevalnem obdobju odsotni zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka, upošteva nevtralna ocena delovne uspešnosti v višini količnika 1, saj takšen delavec ni v enakopravnem položaju z delavci, katera delovna uspešnost je bila ocenjena na podlagi dejanskega opravljanja dela.
Tožena stranka bi ravnala pravilno, če bi v zvezi z oceno delovne uspešnosti za tožnico upoštevala zgolj obdobje, ko je bila na delu, in so ocene temeljile na dejanskem opravljanju dela.
ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53, 53/2. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 8.
Drugi odstavek 53. člena ZSSloV potrebnega počitka ne definira, na podlagi Pravilnika tožene stranke pa je treba zaključiti, da je tak potreben počitek v tožnikovem primeru en dan na teden. Tožena stranka tožniku ne more odrekati pravice, ki mu jo je sama izrecno zagotovila.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 226, 336. ZOdv člen 34a.
pritožba - dovoljenost - zastopanje - pooblaščenec - tuj odvetnik - pravniški državni izpit - listina v tujem jeziku in tuji pisavi
V skladu z 226. členom ZPP mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, na katero se stranka sklicuje, priložen overjen prevod. Glede na navedeno, ker je priložena listina v tujem jeziku in ni priložen njen overjen prevod, obstoj pooblastilnega razmerja med odvetnikom, ki je vložil pritožbo, in tožnikom ni izkazan.
Tožnikov pooblaščenec ni izkazal niti zatrjeval obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, niti ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit po Zakonu o pravniškem državnem izpitu.
Ker pa tudi tožnik sam ne izpolnjuje pogojev za vložitev pritožbe (četrti odstavek 86. člena ZPP), saj niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela.
dovoljena revizija državnega pravobranilstva - davčna izvršba - prisilna poravnava - obveznost nastala po začetku prisilne poravnave
Določbo 131. člena ZFPPIPP je treba razlagati tako, da od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave ni nobene izjeme. Položaji iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, za katere se prepoved začetka novega postopka izvršbe oziroma zavarovanja ne uporablja, pa lahko nastanejo samo v stečajnem postopku.
zavrženje tožbe - izčrpanost pravnih sredstev v upravnem postopku - pritožbo zoper upravni akt vloži le ena stranka upravnega postopka - ugoditev pritožbi - učinki odločitve o pritožbi se raztezajo na obe stranki - dokončnost upravnega akta - odobritev pravnega posla
Iz izpodbijane odločbe o odobritvi pravnega posla (prizadeti stranki) izhaja, da sta tožnika (so)lastnika zemljišč, ki so predmet te odločbe, zato je njun pravni položaj vsebinsko enak, učinki izpodbijane odločitve in posledično tudi učinki odločitve o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega upravnega organa se raztezajo na oba skupaj in je spor mogoče rešiti le za oba tožnika na enak način. V taki pravni situaciji bi se namreč tudi v primeru, ko bi pritožbo vložil le eden od njiju in z njo uspel, s tem enako izboljšal oziroma spremenil tudi pravni položaj drugega, zato dejstvo, da eden pritožbe ni vložil, v taki situaciji ne bi moglo biti odločilno.