odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi
Da je zavarovanec prvotožene stranke V.U. vsaj soprispeval k temu, da je do nastanka škode prišlo, zatrjuje tudi prvotožena stranka. Če pa so k nastanku škode prispevali tudi drugi vozniki v prometni nesreči udeleženih motornih vozil (razen vozila, ki ga je upravljal R., kar pa sploh ni sporno, da ta voznik ni bil kriv, pa je bilo v postopku tudi ugotovljeno), je za škodo, ki jo je utrpel voznik R. podana soodgovornost vseh krivih imetnikov motornih vozil in sicer po načelu solidarnosti (206. člen ZOR), kar pomeni, da stopnja krivde posameznega imetnika motornega vozila v razmerju do nekrivega voznika R. ni odločilna. Odločilna pa bo pri morebitni notranji porazdelitvi škode med tistimi, ki so kot morebitni sopovzročitelji škode solidarno odgovorni.
Za škodo, ki so jo utrpeli ostali tožniki, pa je podana, tako kot sta ugotovili in materialnopravno pravilno odločili tudi obe nižji sodišči, solidarna odgovornost obeh toženih strank na podlagi 4. odstavka 178. člena ZOR. Vsi navedeni tožniki so tretje osebe, katerim je škoda nastala v nesreči, ki so jo povzročila premikajoča se motorna vozila. Za tako nastalo škodo pa odgovarjajo imetniki motornih vozil po načelu solidarne odgovornosti vsakega izmed udeležencev. Revizijske trditve drugotožene stranke, da za škodo, ki sta jo utrpela tožnik in mladoletna K.Š. ne more biti odškodninsko odgovorna zato, ker N.Š., ki je v prometni nesreči umrla, ni bila na službeni vožnji ampak je bila v osebnem avtomobilu, ki je last drugotožene stranke le slučajna potnica, zato niso pravno odločilne, zaradi česar revizijsko sodišče na te trditve ne odgovarja (1. odstavek 375. člena v zvezi s 399. členom ZPP).
lokacijsko dovoljenje - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pogodba investitorja z etažniki kot dokaz o razpolaganju s podstrešjem - kršitev pravil postopka
Razpolagalno pravico za preureditev podstrešnih prostorov v stanovanjski hiši, ki je v etažni lastnini, lahko investitor dokazuje le s pogodbo, ki jo sklene z etažnimi lastniki.
ZUS (1977) člen 30, 30/1-2, 67.URS člen 157, 157/2.
kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - sodno varstvo v sodnem postopku (ne v upravnem sporu)
Sodno varstvo ustavnih pravic, ki naj bi bile kršene v sodnem postopku, je zagotovljeno v tem sodnem postopku. V takem primeru ni mogoče zahtevati še varstva ustavnih pravic v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahteve na denacionalizacijo
člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu
ZDen člen 16, 16/3, 51.ZLPP člen 3, 12.ZZad člen 74, 75, 81.ZUP člen 209, 209/2.
poslovni prostori - zadruga kot denacionalizacijski zavezanec - lastninsko preoblikovanje - začasna odredba - kršitev materialnega zakona - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi zadruga, ki je pridobila podržavljeno premoženje z odplačnim poslom, je denacionalizacijski zavezanec. Lastninsko preoblikovanje zadrug je urejeno s posebnim predpisom - zakonom o zadrugah.
Začasne odredbe o prepovedi lastninskega preoblikovanja zadruge ni mogoče izdati samo na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je zadruga svojo organiziranost že uskladila z zakonom o zadrugah.
spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pritrditi je treba reviziji, da sodišče v primeru, ko mu upravni organ (ki ugotavlja, da ni pristojen za odločanje) odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje nepristojnosti in zahteve zavreči. Po 160.čl. Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi ustavno sodišče. V 2.odst. 61.čl. Zakona o ustavnem sodišču je določeno, da v primeru, ko več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. Glede na omenjene predpise v tem primeru ni bilo podlage za odločitev po 2.odst. 16.čl. Zakona o pravdnem postopku.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Zakonec, ki s tožbo uveljavlja delež na skupnem premoženju, ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja. Vendar to dejstvo ne odvezuje sodišča, da pri ugotavljanju deleža na posamezni stvari skupnega premoženja (ki je predmet konkretne tožbe), upošteva vse ostalo premoženje.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Dediči pok. domnevnega očeta so enotni sosporniki, vendar ne nujni. Za nujne sospornike je mogoče proglasiti le tiste skupnosti oseb, katerih krog je glede na njihovo medsebojno razmerje točno določen in znan (v določenih premoženjskih sporih proti solastnikom, skupnim lastnikom, v statusnih sporih med očetom, materjo in/ali otrokom oz. zakoncema itd.).
dohodnina - davčni dolg - odpis - razlogi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Zahteve za odpis davčnega dolga ni mogoče zavrniti, ne da bi bilo ugotovljeno, da zaradi plačila davčnega dolga ne bo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice - denacionalizacijski upravičenec
Ker ZDen glede vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču izrecno veže pravico uporabe na denacionalizacijska upravičenca (nekdanjega lastnika), ni mogoča širša razlaga 31. člena ZDen v korist njegovih pravnih naslednikov. Lastninjenje stavbnih zemljišč, ki ne bodo olastninjena po ZDen, bo urejal drug zakon, ki pa še ni sprejet.
lokacijsko dovoljenje - soglasje vseh solastnikov skupnih prostorov kot dokaz o razpolaganju s temi prostori za njihovo prenovo
V postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, ko se z njim v večstanovanjski hiši posega tudi v skupne prostore (prenova, preureditev in podobno), mora investitor predložiti tudi dokaz, da s tem soglašajo vsi solastniki teh prostorov.
CZ člen 200, 200/1, 249, 249/2.ZOR člen 1004, 1004/3.
plačilo carine in druge uvozne davščine - poroštvena izjava - pravne posledice neizročenega blaga namembni carinarnici
Carinarnica v primeru, ko se je porok s poroštveno izjavo zavezal, da bo v primeru neprodaje carinskega blaga namembni carinarnici poravnal carinarnici carinske in druge dajatve, ni dolžna zahtevati obveznosti od prevoznika, ampak zahteva plačilo lahko takoj od poroka, tako, da mu izda odločbo o plačilu carine in drugih uvoznih davščin. Stranki sta se s poroštveno izjavo sporazumeli, da subsidiarnosti ni, za kar je pravna podlaga podana v 3. odstavku 1004. člena ZOR.
sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba - nasilna vselitev
Na podlagi nasilne vselitve v stanovanje toženka ni mogla pridobiti stanovanjske pravice. Zato ni mogla zahtevati sklenitve najemne pogodbe z lastnikom stanovanja. Stanovanje uporablja nezakonito in lastnik proti njej lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
kmetijska zemljišča - pravna podlaga za vrnitev - denacionalizacijski upravičenec - kršitev materialnega in procesnega zakona
Če je obstajala odločba o arondaciji in je bila osnova za podržavljenje premoženja, upravni organ ne sme zavreči zahteve po določbi 2. odst. 125. čl. ZUP, čeprav je bila kasneje kot dodatek k odločbi sklenjena še pogodba.
status CIV - revizija - odvzem statusa - razlogi - kršitev načela materialne resnice - kršitev materialnega zakona
Prvostopni organ je pri odločanju o zahtevi stranke za priznanje statusa civilnega invalida vojne po zakonu o civilnih invalidih vojne, uveljavljenega 1.1.1993, z eno odločbo priznal status CIV po navedenem zakonu, z drugo odločbo, izdano pod isto številko in z istim datumom pa je ukinil plačevanje civilne invalidnine, ki je bila stranki priznana na podlagi pravnomočne odločbe. Zato bi moral drugostopni organ, ko je odločal o reviziji in odpravil prvostopno odločbo, s katero je bil stranki priznan status CIV in odločil, da se status CIV ne prizna, upoštevati obe prvostopni odločbi, tudi tisto, s katero je bilo ukinjeno izplačevanje civilne invalidnine, do katere je bila stranka upravičena na podlagi pravnomočne odločbe, ob upoštevanju načel 12. člena ZUP.
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč, da je ničen dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki o nabavljanju deviz, zaradi česar je ničen tudi morebitni dogovor o del credere jamstvu. Zato tožeča stranka, ki je izrecno temeljila primarni tožbeni zahtevek na omenjenem jamstvu, ne more vezati povračilnega zahtevka na tujo valuto. Ne glede na to pa tudi 104. člen ZOR ne daje podlage za vezavo povračilnega zahtevka na tujo valuto takrat, kadar je bil predmet spolnitve določen znesek v domači valuti.
Pri ugotavljanju utemeljenosti povračilnih zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odst. 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali tudi njegov 2. in 3. odst. Celotni 104. člen ZOR tako omogoča sodišču, da ob upoštevanju faktorjev, navedenih v njegovem 3. odst., tožbenemu zahtevku na vrnitev tistega, kar je ena stranka dala drugi, v celoti ugodi, lahko pa ga tudi delno ali celo v celoti zavrne.