pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahteve na denacionalizacijo
člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu
ZUS (1977) člen 30, 30/1-2, 67.URS člen 157, 157/2.
kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - sodno varstvo v sodnem postopku (ne v upravnem sporu)
Sodno varstvo ustavnih pravic, ki naj bi bile kršene v sodnem postopku, je zagotovljeno v tem sodnem postopku. V takem primeru ni mogoče zahtevati še varstva ustavnih pravic v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije.
lokacijsko dovoljenje - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pogodba investitorja z etažniki kot dokaz o razpolaganju s podstrešjem - kršitev pravil postopka
Razpolagalno pravico za preureditev podstrešnih prostorov v stanovanjski hiši, ki je v etažni lastnini, lahko investitor dokazuje le s pogodbo, ki jo sklene z etažnimi lastniki.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi
Da je zavarovanec prvotožene stranke V.U. vsaj soprispeval k temu, da je do nastanka škode prišlo, zatrjuje tudi prvotožena stranka. Če pa so k nastanku škode prispevali tudi drugi vozniki v prometni nesreči udeleženih motornih vozil (razen vozila, ki ga je upravljal R., kar pa sploh ni sporno, da ta voznik ni bil kriv, pa je bilo v postopku tudi ugotovljeno), je za škodo, ki jo je utrpel voznik R. podana soodgovornost vseh krivih imetnikov motornih vozil in sicer po načelu solidarnosti (206. člen ZOR), kar pomeni, da stopnja krivde posameznega imetnika motornega vozila v razmerju do nekrivega voznika R. ni odločilna. Odločilna pa bo pri morebitni notranji porazdelitvi škode med tistimi, ki so kot morebitni sopovzročitelji škode solidarno odgovorni.
Za škodo, ki so jo utrpeli ostali tožniki, pa je podana, tako kot sta ugotovili in materialnopravno pravilno odločili tudi obe nižji sodišči, solidarna odgovornost obeh toženih strank na podlagi 4. odstavka 178. člena ZOR. Vsi navedeni tožniki so tretje osebe, katerim je škoda nastala v nesreči, ki so jo povzročila premikajoča se motorna vozila. Za tako nastalo škodo pa odgovarjajo imetniki motornih vozil po načelu solidarne odgovornosti vsakega izmed udeležencev. Revizijske trditve drugotožene stranke, da za škodo, ki sta jo utrpela tožnik in mladoletna K.Š. ne more biti odškodninsko odgovorna zato, ker N.Š., ki je v prometni nesreči umrla, ni bila na službeni vožnji ampak je bila v osebnem avtomobilu, ki je last drugotožene stranke le slučajna potnica, zato niso pravno odločilne, zaradi česar revizijsko sodišče na te trditve ne odgovarja (1. odstavek 375. člena v zvezi s 399. členom ZPP).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Zakonec, ki s tožbo uveljavlja delež na skupnem premoženju, ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja. Vendar to dejstvo ne odvezuje sodišča, da pri ugotavljanju deleža na posamezni stvari skupnega premoženja (ki je predmet konkretne tožbe), upošteva vse ostalo premoženje.
ZDen člen 16, 16/3, 51.ZLPP člen 3, 12.ZZad člen 74, 75, 81.ZUP člen 209, 209/2.
poslovni prostori - zadruga kot denacionalizacijski zavezanec - lastninsko preoblikovanje - začasna odredba - kršitev materialnega zakona - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi zadruga, ki je pridobila podržavljeno premoženje z odplačnim poslom, je denacionalizacijski zavezanec. Lastninsko preoblikovanje zadrug je urejeno s posebnim predpisom - zakonom o zadrugah.
Začasne odredbe o prepovedi lastninskega preoblikovanja zadruge ni mogoče izdati samo na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je zadruga svojo organiziranost že uskladila z zakonom o zadrugah.
spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pritrditi je treba reviziji, da sodišče v primeru, ko mu upravni organ (ki ugotavlja, da ni pristojen za odločanje) odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje nepristojnosti in zahteve zavreči. Po 160.čl. Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi ustavno sodišče. V 2.odst. 61.čl. Zakona o ustavnem sodišču je določeno, da v primeru, ko več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. Glede na omenjene predpise v tem primeru ni bilo podlage za odločitev po 2.odst. 16.čl. Zakona o pravdnem postopku.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Dediči pok. domnevnega očeta so enotni sosporniki, vendar ne nujni. Za nujne sospornike je mogoče proglasiti le tiste skupnosti oseb, katerih krog je glede na njihovo medsebojno razmerje točno določen in znan (v določenih premoženjskih sporih proti solastnikom, skupnim lastnikom, v statusnih sporih med očetom, materjo in/ali otrokom oz. zakoncema itd.).
pridobitev - državljan druge republike - častnik JLA - dejansko nebivanje v R Sloveniji - spornost prekinitve bivanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je tožnik res zapustil ozemlje Slovenije po nalogu njenih organov in če je bil kot častnik nekdanje JLA dva meseca odsoten iz Slovenije, je moč ugotoviti, da dejansko ni živel v Sloveniji.
nepremičnine, obremenjene s stvarnimi pravicami - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
Denacionalizacijski upravičenec po 67. členu ZDen je lahko le bivši lastnik podržavljenih nepremičnin, ne pa tudi imetnik stvarnih pravic na tej nepremičnini pred njenim podržavljenjem. Da pa stvarne pravice, vpisane v "C" list zemljiške knjige pred podržavljenjem, ne bi bile z denacionalizacijo kakorkoli prizadete, je prav, da se vrnjene nepremičnine ponovno vpišejo v isti vložek in z istimi stvarnimi pravicami kot so bile obremenjene in vpisane pred podržavljenjem.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživnina za zakonca
Zakonec, ki je preskrbljen, ne more od drugega zakonca uveljavljati preživnine, četudi brez svoje krivde ni zaposlen ali je nesposoben za delo. Dejstvo, da ima tožnica na podlagi izročilne pogodbe zagotovljeno preskrbo pri hčerki, pomeni, da ni brez sredstev za življenje.
Revizijsko poročilo, ki ga je sestavila v okviru svojih pristojnosti SDK kot organizacija v smislu določb 230. čl. ZPP, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odst. 230. čl. ZPP). Vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva napačno ugotovljena (3. odst. 230. čl. ZPP), pri čemer je trditveno in dokazno breme na strani tistega, ki javno listino izpodbija, ne pa na strani tistega, ki se nanjo sklicuje. Tožena stranka je uspela dokazati, da revizijsko poročilo navaja napačen datum pogodbe o svetovanju in da je druga tožena stranka opravila storitve, ki jih je zaračunala prvi toženi stranki. S tem so vprašanja v zvezi z dokazno vrednostjo revizijskega poročila SDK v tem postopku rešena. Dodati je treba samo še to, da ima revizijsko poročilo lastnost javne listine samo glede dejstev, ki jih ugotavlja. Ker revizijsko poročilo nima ugotovitev o primernosti višine spornih računov in tega vprašanja ne obravnava, v tem pogledu nima nobene dokazne vrednosti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev
Otrokove potrebe so po določbi 79. čl. ZZZDR poleg zmožnosti staršev bistven element za določitev preživnine. Določitev preživnine zgolj na podlagi podatkov o dohodkih staršev brez jasnega stališča o obsegu potreb otroka, materialno pravno ni pravilna.
status CIV - revizija - odvzem statusa - razlogi - kršitev načela materialne resnice - kršitev materialnega zakona
Prvostopni organ je pri odločanju o zahtevi stranke za priznanje statusa civilnega invalida vojne po zakonu o civilnih invalidih vojne, uveljavljenega 1.1.1993, z eno odločbo priznal status CIV po navedenem zakonu, z drugo odločbo, izdano pod isto številko in z istim datumom pa je ukinil plačevanje civilne invalidnine, ki je bila stranki priznana na podlagi pravnomočne odločbe. Zato bi moral drugostopni organ, ko je odločal o reviziji in odpravil prvostopno odločbo, s katero je bil stranki priznan status CIV in odločil, da se status CIV ne prizna, upoštevati obe prvostopni odločbi, tudi tisto, s katero je bilo ukinjeno izplačevanje civilne invalidnine, do katere je bila stranka upravičena na podlagi pravnomočne odločbe, ob upoštevanju načel 12. člena ZUP.
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč, da je ničen dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki o nabavljanju deviz, zaradi česar je ničen tudi morebitni dogovor o del credere jamstvu. Zato tožeča stranka, ki je izrecno temeljila primarni tožbeni zahtevek na omenjenem jamstvu, ne more vezati povračilnega zahtevka na tujo valuto. Ne glede na to pa tudi 104. člen ZOR ne daje podlage za vezavo povračilnega zahtevka na tujo valuto takrat, kadar je bil predmet spolnitve določen znesek v domači valuti.
Pri ugotavljanju utemeljenosti povračilnih zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odst. 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali tudi njegov 2. in 3. odst. Celotni 104. člen ZOR tako omogoča sodišču, da ob upoštevanju faktorjev, navedenih v njegovem 3. odst., tožbenemu zahtevku na vrnitev tistega, kar je ena stranka dala drugi, v celoti ugodi, lahko pa ga tudi delno ali celo v celoti zavrne.