V primeru, če je bilo izdano začasno obrtno dovoljenje, obratovalnica preneha po samem zakonu, če obrtnik v roku, ki ga določa začasno obrtno dovoljenje oz. za katerega velja začasno obrtno dovoljenje, ne izpolni pogojev, postavljenih v tem dovoljenju.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje nagradnih kartic na določenih krajih do pridobitve dovoljenja
Pri ugotavljanju, ali gre za nagradno igro ali igro na srečo, za katero je po 9. in 10. členu zakona o igrah na srečo potrebno za prodajo kartic dobiti posebno dovoljenje pristojnega upravnega organa za finance, ni pomembno ime igre, ampak njena vsebina, kar pomeni, da izid igre ni odvisen od znanja ali spretnosti udeležencev, ampak od naključja, torej če bodo izžrebani.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživnina za zakonca
Zakonec, ki je preskrbljen, ne more od drugega zakonca uveljavljati preživnine, četudi brez svoje krivde ni zaposlen ali je nesposoben za delo. Dejstvo, da ima tožnica na podlagi izročilne pogodbe zagotovljeno preskrbo pri hčerki, pomeni, da ni brez sredstev za življenje.
nepremičnine, obremenjene s stvarnimi pravicami - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
Denacionalizacijski upravičenec po 67. členu ZDen je lahko le bivši lastnik podržavljenih nepremičnin, ne pa tudi imetnik stvarnih pravic na tej nepremičnini pred njenim podržavljenjem. Da pa stvarne pravice, vpisane v "C" list zemljiške knjige pred podržavljenjem, ne bi bile z denacionalizacijo kakorkoli prizadete, je prav, da se vrnjene nepremičnine ponovno vpišejo v isti vložek in z istimi stvarnimi pravicami kot so bile obremenjene in vpisane pred podržavljenjem.
Revizijsko poročilo, ki ga je sestavila v okviru svojih pristojnosti SDK kot organizacija v smislu določb 230. čl. ZPP, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odst. 230. čl. ZPP). Vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva napačno ugotovljena (3. odst. 230. čl. ZPP), pri čemer je trditveno in dokazno breme na strani tistega, ki javno listino izpodbija, ne pa na strani tistega, ki se nanjo sklicuje. Tožena stranka je uspela dokazati, da revizijsko poročilo navaja napačen datum pogodbe o svetovanju in da je druga tožena stranka opravila storitve, ki jih je zaračunala prvi toženi stranki. S tem so vprašanja v zvezi z dokazno vrednostjo revizijskega poročila SDK v tem postopku rešena. Dodati je treba samo še to, da ima revizijsko poročilo lastnost javne listine samo glede dejstev, ki jih ugotavlja. Ker revizijsko poročilo nima ugotovitev o primernosti višine spornih računov in tega vprašanja ne obravnava, v tem pogledu nima nobene dokazne vrednosti.
pridobitev - državljan druge republike - častnik JLA - dejansko nebivanje v R Sloveniji - spornost prekinitve bivanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je tožnik res zapustil ozemlje Slovenije po nalogu njenih organov in če je bil kot častnik nekdanje JLA dva meseca odsoten iz Slovenije, je moč ugotoviti, da dejansko ni živel v Sloveniji.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev
Otrokove potrebe so po določbi 79. čl. ZZZDR poleg zmožnosti staršev bistven element za določitev preživnine. Določitev preživnine zgolj na podlagi podatkov o dohodkih staršev brez jasnega stališča o obsegu potreb otroka, materialno pravno ni pravilna.
Sprememba tožbenega temelja pomeni spremembo tožbe, kajti istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sorodstvo stranke z delavcem sodišča
Zatrjevane okoliščine, da je tožnikova mati zaposlena pri sodišču v ..., ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 68. čl. ZPP. Zadevo je mogoče urediti z dodelitvijo drugi enoti istega sodišča.
podstanovalsko razmerje - akcesorna narava pravice podstanovalca, da uporablja stanovanje - prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - odhod v drugo državo
Zaradi akcesorne narave pravice podstanovalca uporabljata stanovanjske prostore (1. odst. 76. čl. ZSR) se toženca ne moreta v konkretnem primeru uspešno sklicevati na podnajemno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS01327
ZOR člen 61. ZPP (1977) člen 1, 382, 382/2, 392.
revizija - dovoljenost revizije - razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - zmota - vrednost spornega predmeta
za razveljavitev izjave o priznanju očetovstva, ki jo je priznanje dal - ni moč šteti za spor iz osebnih in rij, temveč za premoženjskopravni spor (1. čl. ZPP). a predmeta v znesku 10,00 SIT, označena v tožbi, .1989, ne zadostuje za dovoljenost revizije.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Sama okoliščina, da tožnik kot namestnik javnega tožilca po službeni dolžnosti posluje na enotah Temeljnega sodišča v ..., ki je krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - obličnost pogodbe o medsebojnih razmerjih
Med etažnimi lastniki ni bilo izrecnega dogovora glede uporabe spornih delov hiše (terase in prostora pod stopniščem). Tožnik je teraso in podstrešne prostore, ki služijo stavbi kot celoti preuredil in to še v večjem obsegu, kot mu je bilo izdano dovoljenje upravnega organa. Drog, na katerem so antene, je pritrjen na skupen nosilni zid med to in sosednjo stavbo. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči utemeljeno zaključili, da posega tožnikov zahtevek na prepoved uporabe terase zaradi postavitve antene in na njeno odstranitev v pravice lastnika posameznega dela hiše, ki ima na skupnih delih hiše trajno pravico uporabe. Pri presoji, če je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, pa je treba tudi upoštevati, da je morala biti pogodba o medsebojnih razmerjih med lastniki posameznih delov stavbe po Zakonu o pravicah na delih stavb (Ur. l. SRS, št. 19/76) in po prej veljavnem Zakonu o lastnini na delih stavb (Ur. l. SFRJ, št. 43/65 in 57/65) sklenjena v pismeni obliki, sicer ni imela pravnih učinkov.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 389, 389/2, 382, 382/3, 186, 186/2, 392.SZ člen 158.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - položaj toženca glede pravice do revizije - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po SZ
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije. Za toženo stranko je pravni položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije podoben. Najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (3. odst. 40. čl. ZPP), lahko uveljavlja pomanjkljivost tožbe glede nedoločenosti vrednosti spornega predmeta.
povzročitev škode - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava v tisku - pasivna legitimacija časopisa in novinarja
1. Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopisu je tožnik ponazoril tudi z nevšečnostmi kazenskega postopka, ki pa je bil neposredna in pričakovana posledica objave toženčevega zapisa, vendar s tem ni postavil kot temelj svojega zahtevka kazenski postopek.
2. Prva tožena stranka (časopis) je tožniku odškodninsko odgovorna zato, ker je sporni zapis objavila. Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti. Šele z objavo je zapis povzročil razžalitev. Odgovornost prvotožene stranke - časopisa je torej neposredna.
I. Glede na vrsto poškodb, ugotovljen čas trajanja bolečin in nevšečnosti v času zdravljenja šteje revizijsko sodišče, da na drugi stopnji ugotovljena višina primerne odškodnine za telesne bolečine v znesku 40.000,00 SIT ni pretirana.
II. Glede na ugotovljeno tožnikovo utemeljeno zaskrbljenost zaradi občasnih glavobolov, možnosti nastanka notranjih možganskih poškodb v smeri pretresa možganov in posledic na levem očesu, ki je trajala določeno obdobje, obstaja zakonska podlaga za odškodnino za strah.