UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
1. Toženkine trditve, češ da ji je bilo stanovanje dodeljeno že pred 25.6.1991 ter da je bil samo pismeni odpravek sporne odločbe Poveljstva garnizije izdan dne 22.8.1991, so po presoji revizijskega sodišča pravno nepomembne. Kajti, tudi če bi bile resnične, toženka na podlagi zatrjevane "dodelitve" stanovanja ne bi mogla zahtevati izročitve spornega stanovanja od prejšnjega stanodajalca. Pravni naslov za zahtevek na izročitev stanovanja v družbeni lastnini proti stanodajalcu je bila pravnomočna odločba o dodelitvi stanovanja (prim. 51. čl. Zakona o sredstvih in financiranju JLA, ki bi ga bilo potrebno uporabiti za presojo o zakonitosti dodelitve stanovanja iz vojaškega stanovanjskega fonda pred 25.6.1991 - Ur. l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89 - in 10. ter 35. čl. ZSR). Več upravičenj kot do bivšega stanodajalca pa toženka tudi do tožeče stranke ne more imeti. 2. Z odločbo Poveljstva garnizije bivše JLA z dne 22.8.1991 pa toženka ni pridobila stanovanjske pravice, ker stanovanjski organ bivše JLA takrat ni imel več pravice razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi izvenzakonske skupnosti
Pritrditi je treba reviziji, da mora sodišče pri odločanju praviloma upoštevati okoliščine ob razvezi, oziroma ob prenehanju skupnosti. Ni pa mogoče izključiti, da bi se pri ugotavljanju potreb upoštevale tudi kakšne kasneje nastale okoliščine, do katerih je prišlo po sporazumu med strankama ali pa neodvisno od njune volje. Ker mora sodišče vedno paziti, da stranke svojih pravic ne bi zlorabljale, ni mogoče upoštevati okoliščin, ki so nastale zaradi enostranskega ravnanja strank, posledice pa so poslabšanje njihovih stanovanjskih razmer.
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da predstavlja zatrjevanje bistveno drugačnega dejanskega stanja v pritožbenem postopku spremembo tožbenega temelja in s tem spremembo tožbe (191. člen ZPP), ki v pritožbenem postopku ni dovoljena (1. odstavek 190. člena ZPP). Vendar pa v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Tožeča stranka ni namreč šele v pritožbenem postopku, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, zatrjevala, da zahteva od tožene stranke plačilo za opravljeno delo in v delo vloženi trud, ampak je obstoj tega pravnega temelja zatrjevala že na samem začetku postopka.
nujni delež - plačilo nujnega deleža - odpoved neuvedenemu dedovanju - pismeni sporazum
Sodišči sta pri presoji utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo nujnega deleža pravilno upoštevali vsebino pogodbe med zapustnikom in tožencem ter ob primerjavi vrednosti premoženja in prevzemnikovih bremen ugotavljali, v kakšnem obsegu je šlo za odplačno pogodbo, v kakšnem obsegu pa za darilo. Toženec se ne more uspešno sklicevati na sam naslov pogodbe (pogodba o dosmrtnem preživljanju) in na določbo 1. odst. 117. čl. Zakona o dedovanju, da gre za odplačno odtujitev nepremičnin.
ZPPSL (1993) člen 91, 91/1, 95. ZPP (1977) člen 212, 212-4, 214.
začasna odredba - stečajni postopek - prekinitev postopka - vloge strank v prekinjenem postopku
Začasna odredba, ki je v stečajnem postopku možna, je začasna odredba iz 95. člena ZPPSL.
O predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem v postopku, ki je prekinjen zaradi stečaja, ne odloča stečajno sodišče (stečajni senat). Stranka lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe v prekinjenem postopku. Z njim ravna sodišče v skladu z določbami ZPP, ki urejajo pravne posledice prekinitve postopka (214. čl. ZPP).
Glede na zatrjevane (v sklepu sodišča prve stopnje pa celo ugotovljene, vendar pa z ničemer obrazložene) statusne spremembe prvotno tožene stranke, ki v dosedanjem postopku sploh niso bile obravnavane, ali sploh gre za spremembo tožbe, ki bi, glede na pogoje iz 192. člena lahko bila dovoljena ali pa ne, ni mogoče odgovoriti. Odločitev pritožbenega sodišča, da sicer gre za spremembo tožbe, ki pa zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 192. člena ZPP ni dovoljena, je zato preuranjena.
Spor zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice je premoženjsko-pravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. V tovrstnih sporih pa je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 8, 209, 209/2.
pridobitev - državljan druge republike - oseba s pogojno obsodbo - oseba nevarna za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazloženi prosti preudarek
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni utemeljila, iz česa sklepa, da bi sprejem tožnika, ki je bil dvakrat pogojno obsojen, pomenil nevarnost za javni red in mir (JRM). Ni tudi navedla, kako je mogoče za takšno nevarnost sklepati iz vrste kaznivih dejanj in prekrškov. Ena pogojna obsodba je že bila brisana. Tožena stranka tudi ni poslala upravnih spisov.