davek na dodano vrednost (DDV) - dokazovanje - popravek odbitka DDV
Skladno s 68. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen, popravek pa mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen.
V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku dodatno odmeril DDV na podlagi 68. člena ZDDV-1, ker tožnik ni opravil popravka odbitka DDV, ker so se po opravljenem obračunu spremenili dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska odbitka, na podlagi ugotovitev, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe in imajo podlago v upravnih spisih.
Po povedanem tožnik za svoje trditve v postopku ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi potrdil svoje navedbe, niti ni predlagal za svoje trditve nobenih dokaznih predlogo. Na podlagi trditev tožnika in odsotnosti dokaznih predlogov tožnika v davčnem postopku po presoji sodišča ni bilo mogoče sprejeti drugačne odločitve od izpodbijane.
V tem upravnem sporu ostaja po presoji sodišča neizpodbito, kar sta ugotovila davčni organ in toženka in na čemer je utemeljena izpodbijana odločba: da so bile pogodbe o finančnem leasingu s strani leasingodajalca razdrte v letu 2014; da izjava o odstopu od pogodb ni bila preklicana; da je bila opravljena primopredaja poslovnih prostorov po primopredajnem zapisniku z dne 30. 12. 2016; da je banka tožniku na tej podlagi izdala 17 dobropisov, ki jih je tožnik prejel 3. 1. 2017; da tožnik prejetih dobropisov ni vključil v svoj obračun DDV-O za januar 2017; da je bil tožnik seznanjen z zneski DDV, za katere nima pravice do odbitka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba ZUP - neobrazložena odločba - začasna odredba - začasna odredba -težko popravljiva škoda - predpostavke za začasno odredbo
V sklepu je zgolj povsem splošno navedeno, da je iz vsebine vloge razvidno, da se bo z realizacijo projekta zagotovila modernizacija poslovnih procesov, zato je tožnica prejela 7 točk. Pri tem ni niti nakazano, iz katerih delov tožničine vloge oziroma prilog konkretno naj bi to izhajalo. Toženec vse to obrazlaga šele v odgovoru na tožbo. Prav tako šele v odgovoru pojasnjuje, kako je uporabil določila javnega razpisa glede zadevnega merila, čeprav, kot je bilo že povedano, z odgovorom na tožbo obrazložitve akta ni mogoče nadomestiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Toženka je obravnavano prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje na pritožbeni seji zavrnila ob ugotovitvi, da takšna seja v predmetnem kazenskem postopku sploh (še) ni bila razpisana. Ob takem stanju zadeve, za katero se uveljavlja BPP, pa je tudi po presoji sodišča toženka lahko zaključila, da je (prošnja za) dodelitev uveljavljane BPP preuranjena in v tem smislu nerazumna in da s tega vidika niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev zahtevane BPP.
ZDavP-2 člen 88. ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4, 4/1. ZUP člen 274.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev materialnega predpisa
Sodna praksa je zožila razloge za odpravo odmernih odločb na tiste, ki so očitni, in s tem pravni standard očitne kršitve kot pogoja za uporabo nadzorstvene pravice vpeljala tudi za davčne zadeve.
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za očitno kršitev materialnega zakona takrat, ko jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, tj. s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira.
poštne storitve - javno pooblastilo - carinski postopek
Pridobivanje manjkajočih podatkov, ki so potrebni za izvedbo carinskih in drugih postopkov, s strani upravnih organov ne sme biti predmet zaračunavanja kakršnihkoli dodatnih stroškov postopka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUP člen 279, 279/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - kršitev javnega reda in miru - začasna odredba - ničnost odločbe - nujnost in sorazmernost ukrepa - poseg v osebno svobodo
Tožena stranka je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa tožnici omejila gibanje od 15. 11. 2023 od 14:50 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 15. 2. 2022 do 14:50 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Po presoji sodišča te točke izreka sklepa ni mogoče izvršiti, kar je po 3. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) razlog, zaradi katerega jo je treba izreči za nično.
V pogledu spornih izračunov vsebnosti alkohola ni spora o tem, da gre pri omenjenih pijačah za trošarinske izdelke in za obračun trošarine zaradi njihove sprostitve v porabo. Sporni tudi niso podatki, ki so navedeni na etiketah oziroma deklaracijah zadevnih likerjev kot končnih izdelkov, in sicer nazivna količina izdelka ter vsebnost alkohola kot delež od nazivne količine izdelka, kakršne je tožeča stranka sama deklarirala na končnih izdelkih. Sporen niti ni način izračunavanja količine alkohola v končnem izdelku, kakršen sledi iz podatkov na etiketi. To pa pomeni, da so bili zadevni trošarinski izdelki kot predpakirani ustrezno označeni in je zato vsebnost alkohola, kakršna je označena na končnem izdelku, tudi po presoji sodišča, enako kot ugotavlja tožena stranka, ustrezna podlaga za izračun količine alkohola v izdelku in s tem za obračun trošarine, ki se v skladu z določbami 6. člena ZTro-11 obvezno opravi ob sprostitvi izdelkov v porabo.
procesna sposobnost - smrt stranke med postopkom - osebna pravica - neprenosljiva osebna pravica - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev se nanaša na obnovo postopka odvzema pravice, ki je vezana izključno na osebo tožnika, saj odvzem orožja temelji na ugotovitvi, ki je vezana na njegove osebnostne lastnosti, zato gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva ter je posledično katerakoli druga stranka, razen pokojnega tožnika samega, ne bi mogla uveljavljati.
ZMZ-1 člen 21, 21/3, 23, 27, 27/7. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/5, 10/1, 10/1-1, 10/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 11.
mednarodna zaščita - status begunca - spor polne jurisdikcije - politično prepričanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - splošna verodostojnost - dokazna ocena - utemeljen strah pred preganjanjem - preteklo ali bodoče preganjanje - sklicevanje na sodbo SEU - svoboda izražanja - tožbene novote - sprememba veroizpovedi - ocena verodostojnosti izpovedbe - učinek ex nunc - nova dejstva in novi dokazi - dokazni standard - prosilec iz Irana
Za to, da bi mnenje, stališče ali prepričanje prosilca, ki še ni bil v negativnem smislu izpostavljen zanimanju potencialnih subjektov preganjanja v svoji izvorni državi, lahko bili zajeti s pojmom „politično prepričanje“, zadostuje, da ta prosilec trdi, da ima ali da izraža to mnenje, stališče ali prepričanje. To ne vpliva na oceno, ali je strah prosilca pred preganjanjem zaradi takega političnega prepričanja utemeljen.
Ocena verodostojnosti mora zajemati tako pozitivne kot negativne elemente z vidika skladnosti, kontradiktornosti, konsistentnosti in verjetnosti opisa dogodkov, kajti brez obravnavanja pozitivnih in negativnih elementov (ne)konsistentnosti ni mogoče ugotoviti "splošne verodostojnosti prosilca" oziroma njegovih navedb in dokazov. Tožena stranka pa je v dokazno oceno v izpodbijanem aktu vključila izključno elemente, ki govorijo proti verodostojnosti tožnikovih navedb, kakor da nič v njegovih navedbah ne govori v smeri utemeljenega strahu pred preganjanjem, kar pa je za aktualno varnostno situacijo v Iranu in tožnikovo politično angažiranost v smislu izražanja kritičnih mnenj zoper režim v Iranu preveč enostranska dokazna ocena.
Tožnikovo kritično politično prepričanje glede državne politike v Iranu dosega takšno stopnjo prepričanosti, ki jo izraža tudi navzven, da obstajajo utemeljeni razlogi za to, da bi zaradi promocije tega prepričanja v negativnem smislu vzbudil pozornost potencialnih subjektov preganjanja v izvorni državi celo v tem smislu, da bi mu lahko akterji preganjanja pripisali ekstremna proti-režimska stališča in delovanje. Ponovni postopek pridržanja z elementi arbitrarnosti in nasilja zoper tožnika ni izključen v primeru vrnitve še posebej zaradi poostrenih varnostnih razmer v Iranu po septembru leta 2022. Ker je tožnik uspel izkazati obstoj preteklega preganjanja, kar pomeni resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem, bi tožena stranka morala utemeljiti, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se v primeru njegove vrnitve preganjanje ne bo ponovilo, česar pa tožena stranka ni uspela (drugi odstavek 23. člena ZMZ-1) oziroma je nepravilno uporabila pogoje iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1, to je kriterije za oceno (ne)verodostojnosti. Po ustaljeni sodni praksi bi morala odvrniti vsakršen dvom oziroma bi morala odpraviti vsakršen resen pomislek, da bi v primeru vrnitve tožnika v Iran prišlo do preganjanja.
brezplačna pravna pomoč - redna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - občasni neperiodični dohodki
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določbo prvega in četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre ter pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, pravilno upoštevala sporna nakazila (darila/pomoč) kot občasen, neperiodični dohodek.
ZBPP člen 11, 11/3, 37, 37/2, 37/2-2. ZUP člen 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - premoženjski cenzus - materialni položaj - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave v postopku - kršitev pravil upravnega postopka - ugoditev tožbi
Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o dejstvu prebivanja v nepremičnini lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je podal očitek nepopolne ugotovitve dejanskega, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
OT v tar. št. 11 ne predvideva nagrade za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, kakor si to razlaga tožnik, nagrad pa ni mogoče odmerjati izven okvirov OT.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški
Tožnik je sicer na Hrvaškem bil zaveden kot prosilec za mednarodno zaščito in je bil tudi že nastanjen v azilnem domu, vendar je glede na to, da je bil tam zgolj 12 ur, četudi v tem časovnem obdobju ni bil povsem zadovoljen z bivanjem v azilnem domu, to tako kratko časovno obdobje, da zaradi tega še ni mogoče govoriti o sistemskih pomanjkljivostih.
V konkretnem primeru po presoji sodišča iz navedenih razlogov ne obstaja nevarnost, da bi bil tožnik podvržen nečloveškemu ravnanju, če bi bil izročen Republiki Hrvaški.
Ne gre samo za to, da niso ugotovljene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca v Republiki Hrvaški, ampak tožnik tudi sicer ni uspel izkazati, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozilo kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje.
V obravnavani zadevi ne gre za tožnika, ki bi imel hude zdravstvene težave.
Z vidika presoje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Dublinske uredbe bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
ZKZ ne zahteva, da mora biti mejna parcela kmetijsko zemljišče. Prav tako ZKZ ne določa tako imenovanega "pretežnostnega merila", po katerem naj bi imel večji interes in s tem pravico do nakupa tisti kmet, ki ima v lasti večjo površino mejnih parcel.
V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo, zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe), kar pomeni, da balkona ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo. Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostor stavbe nima narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa ni mogoče govoriti o spremembi namembnosti dela objekta.
V primeru obravnavane pogodbe z naslovom "Izročilna pogodba po 546. členu OZ", gre vsaj delno za odplačno izročitev kapitala po izročilni pogodbi. Odplačnost izročitve po navedeni izročilni pogodbi pa predstavlja bistveno okoliščino za odločitev v zadevi. Zato po presoji sodišča ni mogoče uporabiti določbe 1. točke drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, ki dovoljuje odlog za ugotavljanje davčne obveznosti v primeru neodplačne izročitve kapitala po obravnavani izročilni pogodbi, saj si je v zameno za prenos premoženja tožnik izgovoril pravico do nasprotnih dajatev oziroma izpolnitev, kar tudi pomeni, da ni prisoten darilni namen oziroma da ne gre za neodplačno izročitev kapitala po izročilni pogodbi.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Okoliščina, da je izvršilni naslov naknadno, to je po izdaji sklepa o davčni izvršbi, pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen (četudi v času odločanja o pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi), se upoštevajo v okviru instituta ustavitve davčne izvršbe (155. člen ZDavP-2). V okviru tega instituta, torej s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe, se odpravijo oziroma razveljavijo tudi izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe. Niso pa to okoliščine oziroma ugovori, ki bi jih bilo mogoče z uspehom uveljavljati v pravnem sredstvu zoper sklep o davčni izvršbi.
tujec - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane - pristojnost upravnega sodišča
Tožnik v tožbi ugovarja, da toženka ni ustrezno ugotovila in obrazložila dejstev v zvezi z nujnostjo oziroma sorazmernostjo (podaljšanja) ukrepa omejitve gibanja, vendar iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri odločanju presojala sorazmernost izrečenega ukrepa ter ocenila, da je ta (še vedno) utemeljen, saj v konkretnem primeru ni možno učinkovito uporabili milejših ukrepov. Za organizacijo in izvedbo vrnitve tožnika je njegova prisotnost v postopku obvezna.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3, 42, 42/1. ZMZ-1 člen 50, 50/3, 65, 65/1, 64, 64/1, 64/3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka
Zgolj ugotovitev, da je dejstvo, s katerim tožnik utemeljuje naknadno prošnjo (tj. tožnikova ogroženost v izvorni državi zaradi njegove spolne usmerjenosti), drugačno od dejstev, ki so bila obravnavana v zvezi z njegovo prvo prošnjo za mednarodno zaščito, za dopustnost naknadne prošnje in njeno vsebinsko obravnavo še ne zadošča. Ker je zatrjevana tožnikova biseksualnost nesporno obstajala že v času prvega postopka in so bile takrat tožniku že znane okoliščine, ki naj bi utemeljevale njegovo prepričanje, da DR Kongo zaradi njegove spolne usmeritve zanj ni varna država, bi moral tožnik za dopustnost njegove naknadne prošnje zatrjevati in dokazati tudi, da brez svoje krivde ob podaji prve prošnje teh dejstev ni mogel uveljavljati.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadno embalažo - komunalni odpadki - exceptio illegalis - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.