davek od dohodkov iz dejavnosti - prihodki - zastopanje stranke - fiduciarni račun - porabljena denarna sredstva - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik izračunu prihodkov niti ne ugovarja, temveč trdi, da so bili odlivi s fiduciarnega računa, ki se vsi upoštevajo kot zasebna poraba in s tem kot prihodki tožnika, med drugim namenjeni poplačilu računov. V tem pogledu pa odgovora ni, čeprav je po presoji sodišča ugovor relevantne narave, saj se tožnik v tej zvezi sklicuje na izdana računa in na tam zapisano klavzulo, po kateri se plačilo računov opravi iz nakazane odškodnine.
Inšpektor za žičniške naprave in smučišča je 26. 12. 2020 vodji obratovanja smučišča z ustno odločbo odredil takojšnjo varno zaustavitev žičniških naprav. Med strankama ni sporno, da je tožnica po posvetovanju s pooblaščencem istega dne sprejela odločitev, da bo sodelovala in pomagala zagotoviti varno izpraznitev naprav, njihovo zaustavljanje in povratek potnikov v dolino. To pomeni, da je bil odrejeni inšpekcijski ukrep varne zaustavitve in izpraznitve žičniških naprav 26. 12. 2020 že izvršen. Zato si tožnica z odpravo izpodbijanih aktov očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 35, 35/1, 37. ZDRS člen 39.
ugotovitev državljanstva - pogoji za pridobitev državljanstva - jugoslovansko državljanstvo - izguba jugoslovanskega državljanstva - domovinska pravica - poroka s tujim državljanom - avstrijsko pravo - uporaba avstrijskega prava - bivanje v tujini (Avstrija)
Na dan 25. 11. 1939 avstrijska zakonodaja ni avtomatično omogočala pridobitve državljanstva osebam, ki so sklenile zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom, saj se je Občinska uprava (magistrat) Mesta Dunaj tudi po dodatni poizvedbi glede pridobitve državljanstva sklicevala na enako pravno podlago, ki določa pridobitev državljanstva na podlagi sklenjene zakonske zveze z avstrijskim državljanom, in sicer z dnem 27. 4. 1945.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - lastnik nepremičnin - investitor gradnje - toplotna črpalka - (ne)izpolnjevanje pogojev
Sodišče ugotavlja, da le-ta ne določa, da bi moral biti pogoj lastništva izpolnjen ves čas trajanja postopka, kakor zatrjuje toženec. Po presoji sodišča je v skladu z jezikovno razlago pogoja "lahko kot vlagatelj kandidira" bolj pravilen zaključek, da je treba pogoj lastništva izpolnjevati ob oddani vlogi. Relevantno dejansko stanje pri presoji pogoja lastništva v konkretnem primeru je glede na navedeno besedilo Javnega poziva tisto, ki je veljalo v času oddaje vloge; torej v času, ko se presoja, ali je tožnik sploh lahko kandidiral na Javnem pozivu ali ne. Tožnik je bil v trenutku oddaje vloge investitor in lastnik nepremičnine oz. stanovanjske stavbe, kjer so bili izvedeni predmetni ukrepi (kar med strankama ni sporno), s čimer je ta pogoj po presoji sodišča izpolnil. Če bi toženec želel, da mora biti pogoj lastništva izpolnjen ves čas postopka oz. na dan izdaje odločbe, bi to lahko in moral jasno določiti v samem besedilu Javnega poziva.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 29, 29/3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - Republika Hrvaška - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - pooblaščenec - začasna odredba
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bil tožnik v evidenco EURODAC vnesen kot prosilec za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški in da tožnikove trditve o grdem ravnanju policistov temeljijo na njegovi izkušnji s hrvaško policijo, ko je bil obravnavan kot tujec in ne kot prosilec za mednarodno zaščito, kar pa ne more biti prepričljiv razlog za to, da mu bodo v primeru predaje Republiki Hrvaški na podlagi Dublinske uredbe kršene človekove pravice in da tam obstajajo sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku.
Prosilci niso omejeni z izpodbijanjem domneve o varnosti držav članic zgolj takrat, ko bi tveganje za nastanek nečloveškega in ponižujočega ravnanja izhajalo iz sistemskih pomanjkljivosti, ampak so vsebinska merila bistveno širša in je treba presojati vse okoliščine, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja. Vendar pa tožnik ni izkazal, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozila kakršnakoli nevarnost, da bi bile kršene njegove pravice iz 3. člena EKČP ali 4. člena Listine EU, saj se mu glede na njegov opis ravnanja uradnih oseb v azilnem domu na Hrvaškem, ko je imel status prosilca za azil, ni zgodilo nič takšnega, kar bi bilo mogoče opredeliti kot nečloveško ali ponižujoče ravnanje. Iz zapisnika ni razvidno, da bi bila tik pred zaslišanjem tožniku ponujena brezplačna pravna pomoč svetovalca in bi jo odklonil, zato ima utemeljen razlog, da se lahko na to gradivo sklicuje šele v tožbi.
V zvezi z navedbo v zahtevi za izdajo začasne odredbe, da bi bila tožniku kršena pravica do sodnega varstva, ker bi bil v primeru izvršitve sklepa že predan Republiki Hrvaški, pa sodišče pojasnjuje, da Dublinska uredba v tretjem odstavku 29. člena določa, da če se izkaže, da je bila oseba predana pomotoma ali je bila odločitev o predaji na podlagi pritožbe ali ponovnega pregleda razveljavljena po tem, ko je bila predaja že izvedena, država članica, ki je predajo izvedla, osebo nemudoma ponovno sprejme.
ZDen člen 6, 6/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 263, 263/4, 267.
denacionalizacija - ne bis in idem - obnova postopka - objektivni rok - zamuda roka - zavrženje vloge
Pravilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katerega se je oprla Upravna enota, se uporabi le, če je bilo o zahtevi materialno pravnomočno odločeno. To pa ne drži, če je bil postopek formalno končan (na primer ustavljen ali predlog zavržen).
Tožeča stranka je obnovo postopka predlagala prepozno. Vlogo je poslala 14. 8. 2020, to je petnajst let po nastopu pravnomočnosti odločbe Ministrstva o izročitvi priznanic za del kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ... S tem je zamudila objektivni rok treh let po četrtem odstavku 263. člena ZUP.
Resna škoda v smislu 15.b člena Kvalifikacijske direktive ne zajema položaja, v katerem je nehumano ali poniževalno ravnanje, ki bi mu bil prosilec s težko boleznijo lahko izpostavljen, če bi se vrnil v svojo izvorno državo, posledica neobstoja ustreznega zdravljenja v tej državi, če ne gre za namerno odtegnitev zdravstvene oskrbe temu prosilcu.
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
Institut mednarodne zaščite je namenjen varstvu osebe pred preganjanjem ali resno škodo, ki bi mu jo v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu (storilcu) preganjanja ali resne škode.
Po presoji sodišča je bila tožniku z izpodbijano odločbo zagotovljena podrobna in natančna presoja, vključno z oceno, da vrnitev v izvorno državo ne bo povzročila ogroženosti njegovega življenja ali svobode oziroma izpostavljenosti mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju.
inšpektor za kmetijstvo - organ v sestavi ministrstva - notranja organizacijska enota - stvarna pristojnost
Inšpekcije na podlagi drugega odstavka 8. člena ZIN delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva; če v inšpektoratu deluje več inšpekcij, se oblikujejo ustrezne notranje organizacijske enote v skladu s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave. Organizacijski enoti Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo sta tako med drugim Inšpekcija za kmetijstvo in Inšpekcija za gozdarstvo. Ti dve po povedanem nista organa, temveč organizacijski enoti znotraj organa, to je Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Davčni organ je o predlaganem odlogu plačila davčnega dolga oziroma o tem, ali bo v posameznem primeru glede na okoliščine zadeve odlog plačila pogojeval s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja, upravičen odločiti po prostem preudarku, kar pomeni, da je upravičen izmed več možnih izbrati tisto odločitev, ki jo v okoliščinah konkretnega primera šteje za najprimernejšo glede na javno korist, ki jo pri odločanju zasleduje.
Za izdajo sklepa, s katerim se pred odločitvijo o predlaganem odlogu zavaruje kasnejše plačilo davčne obveznosti, namreč po sodni praksi zadostuje obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje organa, da bo plačilo davčne obveznosti precej oteženo ali celo onemogočeno.
Ugovori, s katerimi tožnik po vsebini nasprotuje zahtevi po predložitvi ustreznega instrumenta zavarovanja ne morejo biti predmet odločanja v tem upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika za odlog plačila davčnega dolga.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - podatek o telefonskih klicih - odpis
Med strankami ni sporno, da je stranka z interesom klic na telefonsko številko s klicno kodo +216 vrnila. Vendar ga je, kot je sama tudi na naroku za glavno obravnavo 10. 10. 2023 večkrat prepričljivo zatrdila, takoj prekinila. Klic sicer ni bil prekinjen in je, kot izhaja iz predloženega izpisa iz CDR datoteke, trajal natančno 2 uri (7200 sekund). Tudi tožnica je na naroku povedala, da je v tem primeru šlo za Wangiri klic. Tako golo dejstvo, da je bil klic v navedeni dolžini opravljen, kar izhaja iz izpisa iz CDR datoteke, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožnica je namreč prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Prej navedene ugotovljene okoliščine na strani stranke z interesom in njeno ravnanje - takojšnja prekinitev klica, kar enako zatrjuje ves čas postopka in v kar sodišče ne dvomi, izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožnica zgolj s sklicevanjem na izpis iz CDR datoteke ni izpodbila. Ta zakonska domneva namreč pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano. Dovolj je, da naročnik dokaže, da je storil vse, kar je od njega razumno mogoče pričakovati. To je stranki z interesom ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, navedenih v 23. točki obrazložitve te sodbe, uspelo, medtem ko tožnica niti ni določno zatrjevala nasprotnega.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme
Že zato, ker tožnik ni zatrjeval novih dejstev in predložil novih dokazov v smislu 64. člena ZMZ-1, njegovo trditveno gradivo po presoji sodišča ne more pomembno povečevati verjetnosti, da (tožnik) izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - nesporno dejansko stanje - zavrnitev tožbe
Tožnik ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, zato je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP.
Pravilnik o izvajanju izobraževalnega programa mednarodne mature (2004) člen 9. ZŠtip-1 člen 6, 6/1, 25. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 248, 248/3. ZUS-1 člen 37, 37/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Odgovora na tožbo sodišče se ne more sprejeti kot dopolnitev obrazložitve, saj je v upravnem sporu odgovor na tožbo lahko le pojasnilo že povedanega v izpodbijanem aktu.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik ni navajal novih pravno pomembnih dejstev in dokazov, ki bi upravičevali nov postopek, zato toženi stranki v obravnavani zadevi ni bilo treba pozvati tožnika na dopolnitev zahtevka.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - poseg v pravico do osebne svobode - varnostno tveganje - sorazmernost - teža kršitve
Presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa bi bila možna šele, ko bi bila z navedbo zakonske določbe jasno opredeljena teža tožnikovih kršitev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - formalno nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - vsebinska obravnava vloge - predložitev dokazov
Ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih, se preverja formalna popolnost vloge. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Če pa je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v tem roku ne predloži dokazov, organ ne ravna po 67. členu ZUP, temveč nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade in stroškov odvetnika - povračilo stroškov odvetniku
Povrnitev stroškov odvetniku (tudi potnih stroškov), ki je izbran za izvajanje brezplačne pravne pomoči, je utemeljena, ne glede na to, ali je odvetnik iz sodnega okrožja, kjer se vodi sodni postopek, za katerega je bil imenovan kot izvajalec te pomoči, ali pa zunaj tega območja. Za drugačno razlago, kot jo zagovarja tožeča stranka, sodišče v določbah ZBPP niti v določbah drugih predpisov ne najde podlage.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 267, 267/1, 278. ZDavP-2 člen 89, 89/1, 89/4.
predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - presoja pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka - prekluzivni rok - obnova postopka po uradni dolžnosti - izredna razveljavitev odločbe
Ker v konkretnem primeru zaradi zamude subjektivnega šest-mesečnega roka za obnovo postopka iz prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 89. člena ZDavP-2 niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, je po presoji sodišča davčni organ tožnikov predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel in ga vsebinsko ni obravnaval.
ZPVPJN člen 39a, 39a/1, 39a/2. ZJN-3 člen 89, 89/5.
javno naročanje - ponudba - jasnost besedila
Sodišče sodi, da slednji zapis na jasnost ponudbe tožnikov glede vprašanja, ali prvi tožnik nastopa s podizvajalcem, ne vpliva - po presoji sodišča iz ponudbe tožnikov namreč kljub temu zapisu jasno izhaja, da prvi tožnik s podizvajalcem H. ne nastopa.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - božičnica - del plače iz uspešnosti poslovanja - regres za letni dopust - pokojnina
Letni dodatek, ki ga prejemajo uživalci slovenskih pokojnin ter temu dodatku primerljiv regres za letni dopust, ki ga prejema tožnik kot letni dodatek k svoji pokojnini iz Republike Avstrije, ne predstavljata pravic delavca iz sklenjenega delovnega razmerja v smislu 13. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je pri odmeri akontacije dohodnine upošteval celotno višino regresa.
Pri odmeri akontacije dohodnine je bila pravilno upoštevana tudi višina božičnice tožnika, ki predstavlja po svoji pravni naravi dodatek k tuji pokojnini (drugi odstavek 40. člena ZDoh-2), in je zato že po naravi stvari ni mogoče enačiti s prejemkom (v Republiki Sloveniji ali v tujini) zaposlenih delavcev v smislu 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Tudi božičnica namreč ne predstavlja dela plače tožnika oziroma pravice iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, pač pa prejemek iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma dohodek iz tožnikovega preteklega dela v tujini.