ZSZ člen 2, 2/1, 32, ZPP člen 224, 224/1, 243.ZureP-1 člen 2, 2/1-4, 80.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča in višina odškodnine - nezazidano stavbno zemljišče - sprememba namembnosti zemljišča - prostorski plan
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZSZ spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
razlastitev - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture
Javna korist za razlastitev zemljišč za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je izkazana že, če je objekt predviden v državnem lokacijskem načrtu.
Z začasno odredbo ni mogoče začasno zadržati nastopa pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz 2. oziroma 3. odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek, saj te pravne posledice nastopijo po samem zakonu.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0011061
ZNP člen 37.ZSZ člen 21, 24, 24/2.ZPP člen 371, 384, 384/1, 384/4.
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja ceste – odškodnina za razlaščeno zemljišče – kmetijsko zemljišče – lokacijski načrt
V dokaznem gradivu ni opore za sklepanje o poslabšanju položaja nasprotne udeleženke spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč.
uvedba razlastitvenega postopka – lokacijski načrti kot podlaga za uvedbo razlastitvenega postopka – javna korist
Lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUN, so podlaga za uvedbo razlastitvenega postopka tudi po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora, saj ta vsebuje izrecno določbo, ki podaljšuje njihovo veljavnost.
Kadar je nepremičnina, odvzeta v razlastitvenem postopku, del funkcionalne celote, ki jo preseka javna cesta, razlaščenec lahko predlaga zaradi poslabšanja svojega položaja tudi razlastitev preostalega dela (zemljišča).
uvedba razlastitvenega postopka - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama uvedba postopka razlastitve že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe za zadržanje uvedbe postopka razlastitve.
ZUS-1 člen 32, 32/2.ZUreP-1 člen 101, 101/1, 101/3, 101/4, 101/5.
pripravljalna dela - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izkazovanje pogojev za izdajo začasne odredbe
V 3. odstavku 101. člena ZUreP-1 so predvidene, v primeru pravnomočne zavrnitve zahteve za razlastitev, odprave vseh posledic pripravljalnih del oziroma, če to ni mogoče, izplačilo odškodnine razlastitvenemu zavezancu za vso dejansko škodo. Ob takšni zakonski ureditvi bi morali tožniki konkretizirati in izkazati težko nadomestljivo škodo, ki bi presegala z zakonom predvidene škodljive posledice, ki jih je mogoče odpraviti v skladu z določbo 3. odstavka 101. člena ZUreP-1. Tega pa tožniki niso izkazali. Ni vsaka škoda težko popravljiva škoda. Le z golim zatrjevanjem, da bo tožnikom z razlastitvijo spornega zemljišča nastala škoda, tožniki niso uspeli dokazati izpolnitev pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu.
prodajna pogodba namesto razlastitve - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - ponovno razpolaganje z nepremičnino - ničnost darilne pogodbe
Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec potrdil veljavnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve (59. člen ZRPPNDL) je nastopila pravna situacija kakor jo o posledicah pravnomočne odločbe o razlastitvi predvideva določba prvega odstavka 23. člena ZRPPNDL: razlaščenec (v obravnavanem primeru prodajalec) je moral razlaščeno nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu, kar pomeni, da je s tem dnem prešla v družbeno lastnino. Kasnejša vknjižba v zemljiški knjigi (prvi odstavek 58. člena ZRPPNDL) je bila torej le deklaratorne narave. Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec sporno kupoprodajno pogodbo potrdil, je prodano zemljišče že prešlo v družbeno lastnino, to pa pomeni, da izostanek ravnanja pravne prednice tožeče stranke, ki ni predlagala ustreznega zemljiško knjižnega vpisa, ne vpliva na konstitutivne elemente za nastanek družbene lastnine na sporni nepremičnini.
Upoštevaje določbe ZRPPNDL, po katerih je tudi pri izvedbi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, vknjižba družbene lastnine na razlaščenem (prodanem) zemljišču le deklaratorne narave, utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče presojati s pravno razlago, po kateri naj bi med strankama kupoprodajne pogodbe glede njene izvedbe v zemljiški knjigi nastalo le obveznostno razmerje, zaradi česar naj bi izostanek izpolnitve obveznosti pomenil, da pravna prednica tožeče stranke na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
ZUS člen 59, 59/1. ZUS-1 člen 76. ZUreP-1, 95, 95/2, 97, 97/1.
uvedba razlastitvenega postopka – rok za vložitev zahteve za razlastitev – začetek teka roka – prostorski izvedbeni akt sprejet pred uveljavitvijo ZUreP-1
V skladu z določbo 95. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 mora razlastitveni upravičenec zahtevo za razlastitev vložiti najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega izvedbenega akta iz 93. člena istega zakona. Če se razlastitev uvede na podlagi prostorskih aktov sprejetih pred uveljavitvijo ZureP-1, je navedeno določbo možno razlagati le tako, da je rok za vložitev zahteve za razlastitev začel teči od uveljavitve zakona, ne pa od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
Neutemeljen je tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, če že kupoprodajna pogodba, ki jo je toženka podpisala in podpis overila, vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Toženka je to pogodbeno obveznost izpolnila, zato je njena obveznost prenehala.
ZUreP-1 člen 100, 100/2, 100/3, 101, 102, 105, 105/2, 105/4.ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3, 72, 72/1, 76.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
uvedba postopka razlastitve - začasna odredba
Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 ni mogoče začasno zadržati pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, ker te nastanejo po samem ZUreP-1. Z začasno odredbo po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 ni mogoče prepovedati gradnje, saj ta ni sporno razmerje v tem upravnem sporu, temveč je v tem upravnem sporu sporno razmerje uvedba razlastitvenega postopka.
uvedba postopka razlastitve - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama uvedba postopka razlastitve že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe za zadržanje uvedbe postopka razlastitve.
ZureP-1 člen 174, 177.ZSZ člen 3, 18, 22, 22/2, 32.
razlastitev - stavbno zemljišče - javni interes - predpisi, ki jih je treba uporabiti
Če razlastitveni postopek še ni bil pravnomočno končan pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora, za presojo utemeljenosti razlastitvene zahteve pridejo v poštev le prejšnji predpisi.
RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09321
ZSZ člen 18, 21, 26/2, 36.ZPP člen 377, 384.ZNP člen 37.
razlastitev nepremičnin - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - višina odškodnine - dovoljenost revizije - odločba o zavarovanju terjatve - predhodna izročitev nepremičnine v posest - zavrženje revizije
Zoper odločitev o izročitvi razlaščenih nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo, revizija ni dovoljena.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala pred izdajo odloka, s katerim je bila spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
Pravica zahtevati vrnitev razlaščenega zemljišča je premoženjska in ne na osebo razlaščenca vezana pravica. Razveljavitev sklepa o razlastitvi lahko zahteva ne le oseba, ki ji je bila nepremičnina razlaščena, ampak tudi njen pravni naslednik, čeprav to ni izrecno navedeno v 26. členu ZRPPN.
ZSZ člen 53, 53/1. ZRPPN člen 20, 20/3, 26, 26/2, 26/3.
odprava odločbe o razlastitvi - pristojnost upravnega sodišča - premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine
Pritožbene navedbe, da je prejšnji lastnik prejel odškodnino oziroma, da ima sporno nepremičnino v lasti in posesti, niso relevantne, saj te okoliščine med pogoji za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi v ZRPPN niso omenjene, temveč se premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine, v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZRPPN, obravnavajo pred pristojnim rednim sodiščem.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da pripada razlaščencu odškodnina za kmetijsko zemljišče, kakor je bila namembnost zemljišča spremenjena z aktom, zaradi katerega do razlastitve sploh pride.
Prostorski izvedbeni akti, ki so ostali v veljavi po 170. členu ZUreP-1, so hkrati akti, s katerimi je ugotovljena javna korist za razlastitev, če gre za posege, za gradnjo katerih se zemljišča pridobijo na podlagi razlastitve.
Odškodnina za odvzeto nepremičnino se ugotovi na podlagi vrednosti nepremičnine, določene po namembnosti zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.
V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo odloka, s katerim se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.