razlastitev - odškodnina za odvzeto zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da bi bilo zemljišče nasprotnega udeleženca že pred sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto iz leta 1998 zajeto v prostorskem planu in s tem opredeljeno kot stavbno zemljišče. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine pravilno izhajali iz opredelitve in vrednosti kmetijskega zemljišča. To ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena ZSZ, ki določa, da se višina odškodnine določi po vrednosti nepremičnine v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS08800
ZNP člen 34, 37.ZSZ člen 2, 2/1, 18, 21, 22, 22/2, 23, 23/1, 24, 26, 26/2, 29, 33, 36, 37, 55, 55/1, 55/2.ZPP člen 384, 384/1, 384/2.
razlastitev - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - gradnja ceste - odškodnina za razlaščeno zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - prostorski plan - lokacijski načrt - predhodna izročitev zasežene nepremičnine - dovoljenost revizije
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov. Če je bil pred sprejetjem uredbe ali odloka o lokacijskem načrtu za sporne parcele že sprejet prostorski plan, so se razlaščena zemljišča opredelila in ocenila kot stavbna zemljišča, če pa sporna zemljišča pred sprejetjem uredb ali odlokov o lokacijskih načrtih niso bila zajeta v prostorskem planu, so bila taka zemljišča pri razlastitvi opredeljena in ocenjena kot kmetijska zemljišča.
razlastitev zemljišča - ničnost odločbe o razlastitvi - razlog za izrek ničnosti po 1. odstavku 279. člena ZUP
Razlastitev zemljišča, ki naj bi po navedbah tožnika predstavljalo funkcionalno zemljišče k objektom razlaščenca, in s tem zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v času izdaje razlastitvenih odločb, na podlagi katerih je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina na razlaščenem zemljišču, ni razlog za izrek ničnosti teh odločb po 1. odstavku 279. člena ZUP.
odprava razlastitvene odločbe - izločitev posameznega dela kompleksa
Kadar gre za določen kompleks in so bila na njegovem delu že izvedena pripravljalna dela v skladu z namenom, zaradi katerega je bila parcela razlaščena, posameznega dela kompleksa ni mogoče izločiti z uporabo določbe 2. odst. 26. člena Zakona o razlastitvi (odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi).
začasna odredba - odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi - verjetna izkazanost potrebe po začasni ureditvi stanja
Ker se sporno pravno razmerje ne nanaša na vrnitev lastninske pravice na razlaščenem zemljišču, ampak na zavrnitev predloga, da se izreče za nično odločba o zavrnitvi tožničine zahteve za odpravo razlastitvene odločbe, ni mogoče uspeti z začasno odredbo, s katero je predlagano, da se do pravnomočne odločitve v upravnem sporu ne bi smelo razpolagati s predmetno nepremičnino. Sporno pravno razmerje mora biti namreč neposredno povezano z aktom, ki je izpodbijan v upravnem sporu.
Pogoj za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi je podan le v primeru, če razlastitveni upravičenec na razlaščenem zemljišču ne opravi nobenih del, niti pripravljalnih. Tudi če so se začela izvajati pripravljalna dela le na delu razlaščenega zemljišča, ni podlage za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi po določbi 26. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
vrnitev stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica - pogoji
Ni podlage za vrnitev zemljišča pod pogoji, ki jih določa 2. odstavek 26. člena ZRPPN, ker je bilo tožniku zemljišče odvzeto na podlagi predpisa ki, zaradi načina prenehanja lastninske pravice ne predvideva možnosti odprave pravnomočne odločbe o prenehanju lastninske pravice.
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 1, 3, 15. ZRPPN člen 26. ZUS člen 73.
vrnitev stavbnega zemljišča
Če razlastitveni upravičenec ne opravi del v skladu z namenom, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena v Zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, ni pravne podlage za vrnitev zemljišča prejšnjemu lastniku.
ZSZ člen 18, 19, 20, 22, 22/2, 23, 24, 24/1.ZKZ člen 6, 11.ZVRS člen 4, 14.
razlastitev - odškodnina - kmetijsko zemljišče - javna korist - država kot razlastitveni upravičenec - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine
Ob razlastitvi kmetijskega zemljišča se razlaščencu v zameno lahko ponudi le drugo kmetijsko zemljišče, če je to na razpolago. Za določitev drugega enakovrednega zemljišča in njegov status je namreč bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastukture. Če pa se razlaščencu izplača odškodnina, se ta izračuna glede na tržno vrednost, ki bi jo bilo mogoče doseči s prodajo kmetijskega zemljišča.
razlastitev - status razlaščene nepremičnine - merila za opredelitev nepremičnine kot stavbnega zemljišča - kmetijsko zemljišče - odškodnina
Uporabiti je treba določbe ZRPPN, ki ima lastna merila za to, kaj se šteje kot stavbno zemljišče (39. člen). Zato bo mogoče ob določanju odškodnine za razlaščeno zemljišče šteti, da je bilo razlaščeno zemljišče, ki se šteje za stavbno zemljišče, le v primeru, če so izpolnjeni v ZRPPN povsem jasno določeni kriteriji za to, kaj se šteje za stavbno zemljišče (39. člen ZRPPN). V primeru pa, da kriteriji iz 39. člena ZRPPN niso izpolnjeni, pripada prejšnjemu lastniku odškodnina za razlaščeno kmetijsko zemljišče na način in pod pogoji, ki so določeni v 38. členu ZRPPN.
vrnitev razlaščenega zemljišča - dedovanje pravice
Iz določbe 2. odstavka 26. člena ZRPPN izhaja, da ima pravico zahtevati vrnitev zemljišča, ki je bilo odvzeto, pa ne uporabljeno v razlastitvene namene, tudi pravni naslednik razlaščenca.
S sklenitvijo pravnega posla - kupne pogodbe med tožečo in prizadeto stranko je bilo pretrgana povezava z upravnim postopkom. Zato morebitne kršitve Zakona o upravnem postopku niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS člen 8, 8/1, 8/2. ZRPPN člen 16.ZSZ člen 53.
razlastitev zaradi splošnega interesa - gradnja avtoceste - predhodni postopek za pridobitev zemljišča
Če se v šestih mesecih od dneva, ko je lastniku zemljišča, potrebnega za graditev avtoceste, vročena pismena ponudba za sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oz. nadomestitve nepremičnine z ustrezno drugo nepremičnino, ne doseže sporazum, se lahko uvede postopek za razlastitev.
RAZLASTITEV - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS13044
ZDen člen 2, 2/1, 4, 9, 9/1, 32, 32/3. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 7, 21.ZUP člen 125, 125/2, 261.
vrnitev premoženja - vrnitev stvari - upravičenci - zahteva prevzemnika pravice uporabe
Pri izročitvi zemljišča občini po odločbi na podlagi določb 7. in 21. člena ZPLPDP ne gre za primer iz 4. člena ZDen. Tudi po določbi 3. odst. 32. čl. ZDen je po mnenju sodišča mogoča vrnitev podržavljenega nezazidanega stavbnega zemljišča le upravičencu, ki mu je bilo zemljišče podržavljeno, ne pa tistemu, ki je pravico uživanja oz. pravico uporabe kupil ali kako drugače pridobil od prejšnjega lastnika, ki jo je z odtujitvijo tudi izgubil (21. člen ZPLPDP).
ZSZ člen 22, 22/2, 24, 24/1, 25, 25/1.ZKZ člen 6, 11.
razlastitev kmetijskega zemljišča - status zemljišča - javna korist - zagotovitev druge enakovredne nepremičnine - plačilo odškodnine
Za odvzem nepremičnine mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno zemljišče ali plačati odškodnino.
Zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča je sicer primarna dolžnost upravičenca razlastitve, vendar le, če je tako zemljišče na razpolago. Če ga ni, mora plačati odškodnino.
izročitev nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi - razlastitveni postopek
Pogoji, ki jih določa zakon za tako izjemno odločitev Vlade RS o izročitvi nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi so:
obstoj še nepravnomočne odločbe pristojnega upravnega organa o razlastitvi, zahteva razlastitvenega upravičenca in nujnost primera ali odvrnitev občutnejše škode - tožena stranka je ugotovila obstoj vseh navedenih pogojev.
Vprašanje, kdo ima lastnost stranke v upravnem postopku dovolitve priprav za razlastitev se presoja po določbah 13. in 14. člena tedaj veljavnega ZRPPN. Iz teh določb izhaja, da teče upravni postopek zaradi dovolitve priprav za razlastitev proti lastniku nepremičnine in že po naravi stvari se v tem postopku ne odloča o nobenih obveznostih, pravicah ali pravnih koristih tožečih strank, ne glede na to, če so stvarnopravni služnostni upravičenci ali ne.
Pravna podlaga odškodninskega tožbenega zahtevka tožeče stranke pa bi lahko bila v določbi 34. člena takrat veljavnega zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80 - v nadaljevanju ZR), ki je določal, da je dolžan razlastitveni upravičenec na željo kmeta kot prejšnjega lastnika, le temu preskrbeti prvenstveno druga ustrezna zemljišča približno enake katastrske kulture in približno enake lege v primerni oddaljenosti. Pri tem je bila dolžna razlastitvenemu upravičencu pomagati tudi zemljiška skupnost. ZR je tedaj nalagal razlastitvenemu upravičencu dolžnost, da v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo prvenstveno preskrbi prejšnjemu lastniku, ki je to želel, druga ustrezna zemljišča. Odgovor na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana odškodninska odgovornost tožene stranke je zato odvisen od odgovora na nadaljnje vprašanje in sicer: Ali je v obravnavanem primeru tožena stranka ravnala tako, kot je bilo predpisano v 34. členu ZR in s tem izpolnila svojo zakonsko dolžnost, zaradi česar škode, ki naj bi nastala zaradi izpada dohodka tožeči stranki, ni mogoče opredeliti kot škodo, ki je posledica nedopustnega (protipravnega) ravnanja tožene stranke? Ob upoštevanju v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da je tožena stranka storila celo vrsto ukrepov z namenom, da bi tožeči stranki zagotovila nadomestna zemljišča. Z drugimi lastniki je sklenila vrsto dogovorov na podlagi katerih naj bi se pridobila zemljišča, ki bi bila dodeljena tožeči stranki kot nadomestna zemljišča. Prvemu in drugemu tožniku so bila nadomestna zemljišča ponujena celo pred odvzemom razlaščenih zemljišč iz posesti. Tožeča stranka je dodelitev kakršnihkoli nadomestnih zemljišč že načeloma odklanjala, saj je trdila, da razlastitev ni utemeljena in da zato dodelitev nadomestnih zemljišč sploh ni potrebna. Vsi v razlogih druge in prve stopnje opisani številni ukrepi, ki so bili izvedeni tudi ob pomoči zemljiške skupnosti, in v razlogih obeh sodb ugotovljeno odločno nasprotovanje tožeče stranke, da bi se ji dodelila nadomestna zemljišča, brez dvoma potrjujejo presojo sodišč druge in prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z določbo 34. člena ZR in zato kot nedopustno (protipravno) ravnanje tožene stranke podlaga njene odškodninske odgovornosti.