lastninjenje - izločitev premoženja - pojem osnovne dejavnosti zadruge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedoločen izrek
O zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu Zakona o zadrugah ni mogoče odločiti, če ni pred tem v postopku ugotovljeno, ali premoženje, ki ga zavezanec izločuje, služi osnovni dejavnosti podjetja - zavezanca ali ne, pri čemer je osnovna dejavnost podjetja tista dejavnost, v zvezi s katero so zadružni upravičenci poslovno sodelovali.
lokacijsko dovoljenje - sprememba namembnosti objekta - gostinski lokal - pogoji za pridobitev - solastništvo ni dokaz o razpolaganju z objektom
Izkazano solastništvo do 1/2 nepremičnine ne daje pravice samostojnega razpolaganja z nepremičnino, zato ni izpolnjen eden od pogojev za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Tudi pri zahtevku za zvišanje preživnine mora sodišče poleg trditev o spremenjenih okoliščinah na podlagi določila 132.člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, opraviti preizkus o sorazmerju plačilnih možnosti obeh staršev (79.člen ZZZDR). Obe sodišči sta pri končni presoji upoštevali tudi dejstvo, da ima toženec še dva mladoletna otroka, ki ju tudi mora preživljati, pri čemer pade preživninska dolžnost delno tudi na njuno mater.
Podlaga za povračilni zahtevek je prikrajšanje na eni strani in korist na drugi, če do tega pride glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
ukrep na postavitev prometnega znaka - ni upravni postopek - ničnost odločbe
Upravni organ ne more odločati o postavitvi prometnega znaka v primeru, ko s tem dejansko odloča o prometni ureditvi v naselju. V tem primeru gre za odločanje o stvari iz pristojnosti občinske skupščine, o kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku, takšna odločba pa je po 1. točki 267. člena zakona o splošnem upravnem postopku nična.
sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku - sprememba sodbe - valuta obveznosti (valutna klavzula) - razdrtje pogodbe - vračanje
Na pritožbeni seji sme sodišče spremeniti samo tiste dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, do katerih je to sodišče prišlo na način, ko načelo neposrednosti ni bilo upoštevano. ZPP pozna dva taka primera in sicer, če sodišče prve stopnje zmotno presodi listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opre samo na te dokaze.
1. Bistveni kriterij za odločanje o tem, kaj je javno glasilo in kaj to ni, je dnevno ali periodično obveščanje javnosti ter dostopnost glasila vnaprej neznanemu krogu uporabnikov pod enakimi pogoji. Javna glasila v smislu določb ZJG niso le tista glasila, ki so namenjena tkim. "ožji javnosti", t.j. vnaprej znanemu krogu bralcev, ali pa tista glasila, ki so kot glasila, ki se ne štejejo za javna glasila, v zakonu izrecno navedena (kot npr. Uradni list Republike Slovenije - 3. odstavek 2. člena ZJG). Po kriteriju kroga uporabnikov, ki na podlagi Poročevalca prihajajo do informacij (pri čemer je potrebno v smislu določb ZJG pojem informacije razumeti v najširšem pomenu besede), Poročevalec brez dvoma sodi med javna glasila.
2. Ker Poročevalec ne objavlja le informacij "za delo notranjih organov" ampak tudi informacije "o delu notranjih organov", je mogoče to glasilo, ob restriktivni razlagi določbe 3. odstavka 2. člena ZJG, uvrstiti le med glasila, ki so navedena v 1. odstavku 2. člena ZJG, tedaj med javna glasila.
3. Ker ima Poročevalec odgovornega urednika (toženo stranko), obstaja pravica vsakogar, da od njega (v obravnavanem primeru od tožene stranke) zahteva objavo odgovora na objavljeno informacijo ali popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes (1. odstavek 9. člena ZJG), odgovorni urednik (v obravnavanem primeru tožena stranka) pa mora objaviti odgovor oziroma popravek informacije in to v vseh primerih, razen v tistih, ki so v ZJG posebej navedeni (13. člen ZJG).
povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - denarna renta - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - absolutni zastaralni rok
Če upoštevamo izhodišča za preizkus pravnorelevantne vzročne zveze kot elementa odškodninske obveznosti, pa se kot pravno odločilno izkaže ugotovljeno dejstvo, da je tožnica pred nezgodo kljub boleznim, katere je imela, delala; po nezgodi pa ni več zmogla delati in je bila invalidsko upokojena. Gre torej za odločilni vzrok, da je prišlo do tožničine upokojitve. Zato tudi revizijsko sodišče zaključuje, upoštevaje razložene meje svojega preizkusa, da je podana vzročna zveza med nezgodo 11.1.1984 in tožničino invalidsko upokojitvijo.
Ker je za toženo stranko sporen absolutni zastaralni rok, je treba pojasniti, da tudi pri zastaranju pravice zahtevati bodočo škodo, začne teči zastaralni rok šele od takrat, ko je škoda dejansko nastala. V takem primeru je ta datum (v obravnavanem primeru 2.10.1986), datum nastanka škode. Zato je tedaj pričel teči objektivni zastaralni rok in zahtevek ni zastaran (glej tudi načelno stališče, ki je objavljeno v Poročilu VS SRS II/86, str. 29).
S potrdilom upravnega organa, da je mogoče zemljišče šteti za funkcionalno po 15. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih, je lahko rešeno predhodno vprašanje o obsegu funkcionalnega zemljišča, ki je v pravnem prometu skupaj s stavbo.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je predlagateljica že pred vložitvijo predloga v obravnavani zadevi prostovoljno odšla v ZDA. Ker se do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni vrnila domov, dotlej je bila v ZDA eno leto, je sodišče že zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je njen predlog zavrnilo in ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter predlagateljici naložilo izpraznitev spornega stanovanja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (2. odst. 1. čl. in 17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje namreč nasprotni udeleženec živi skupaj z njunima otrokoma v spornem stanovanju.
izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri razvezi izročilne pogodbe, ki jo sklepajo stranke izven okvira, navedenega v 106. čl. ZD, so uporabljiva splošna načela civilnega prava, analogno pa tudi določilo 2. odst. 120. čl. ZD o razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
prodaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - ničnost
Na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ni mogoče pridobiti lastninske pravice, temveč samo pravice, ki jih določa zakon. Pogodba, ki je s tem v nasprotju, je nična.
ZTSPOZ (1976) člen 45, 45/3.ZOR člen 154, 16. ZTSPOZ (1990) člen 92. ZOZP RS/94 člen 6, 6/1.
sorodstvena klavzula - odškodninski zahtevki za škodo, ki jo utrpijo povzročiteljevi bližnji sorodniki - pogodbena ureditev pravic oškodovanca
- Namen in bistvo zakonite obveznosti, skleniti zavarovalno pogodbo ni v tem, da bi bil zavarovanec zavarovan in obvarovan pred plačilom odškodnine, ampak je izključno v tem, da so upravičeni oškodovanci obvarovani pred plačilno insolventnostjo povzročitelja škode.
- Določba 3. odstavka 45. člena ZTSPOZ/76 ni v skladu z javnim redom Republike Slovenije, saj omogoča, v nasprotju z danes (oziroma že od uveljavitve ZOR dalje) uveljavljenimi načeli odškodninskega prava, diskriminacijo določenega (običajno celo najpogostejšega) kroga žrtev prometnih nesreč, ki, tako kot v obravnavanem primeru oba mladoletna tožnika, k temu, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, niso s svojim ravnanjem nič prispevale. Uporaba citirane določbe ZTSPOZ/76, ob upoštevanju današnjih načel odškodninskega prava in ciljev obveznega zavarovanja, nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije tudi zato, ker onemogoča čim popolnejše kritje škod, ki nastanejo v prometnih nesrečah in obvezno zavarovanje spreminja v varstvo zavarovančevega premoženja pred zahtevki tretjih, kar pa je v nasprotju s ciljem obveznega zavarovanja v prometu, ki je v tem, da se nudi oškodovancem učinkovita odprava posledic prometnih nesreč.
Okoliščina, ali je odobrena lokacija v mejah ureditvenega območja, je za presojo zakonitosti upravnega akta bistvena. Če ta okoliščina v upravnem postopku ni popolno ugotovljena, sodišče ne more rešiti spora (2. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih).
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v RS (prekinitev) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Vsaka odsotnost s teritorija Republike Slovenije v obdobju po plebiscitu sama zase še ne pomeni, da določena oseba ne živi v Sloveniji, ne da bi bilo ugotovljeno, koliko časa je bil posameznik odsoten in razlogi za odsotnost.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev del - odločba - kršitev materialnega zakona
Če je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi potrdila o priglasitvi del, v takem primeru po določbi 77. člena ZGO gradbeno dovoljenje ni potrebno in se gradbena dela lahko izvajajo v obsegu, kot je določeno v potrdilu.
ZDSS člen 5, 5/1-1, 7, 7/1-3.ZPIZ člen 3, 3/1-3, 260. ZUS (1977) člen 9, 9/1.
denarna pomoč - varstveni dodatek k invalidski pokojnini - stvarna pristojnost
Sodno varstvo o pravici do varstvenega dodatka k pokojnini kot socialno varstveni zadevi je po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih zagotovljeno pred socialnim sodiščem in ne v upravnem sporu.
zadruge - lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev premoženja - razlogi - zadruga kot stranka v postopku - pravna podlaga
Za odločanje o zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu ZZ ni odločilno, kdaj je bilo to premoženje ustvarjeno in iz katerih sredstev. Zakon o zadrugah namreč predpostavlja, da so zadruge, ki so v obdobju 1986-90 poslovno sodelovale s podjetjem, prispevale k ustvarjanju premoženja podjetja, zaradi česar imajo zadruge pravico sodelovati pri njegovem lastninjenju.