izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri razvezi izročilne pogodbe, ki jo sklepajo stranke izven okvira, navedenega v 106. čl. ZD, so uporabljiva splošna načela civilnega prava, analogno pa tudi določilo 2. odst. 120. čl. ZD o razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - denarna renta - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - absolutni zastaralni rok
Če upoštevamo izhodišča za preizkus pravnorelevantne vzročne zveze kot elementa odškodninske obveznosti, pa se kot pravno odločilno izkaže ugotovljeno dejstvo, da je tožnica pred nezgodo kljub boleznim, katere je imela, delala; po nezgodi pa ni več zmogla delati in je bila invalidsko upokojena. Gre torej za odločilni vzrok, da je prišlo do tožničine upokojitve. Zato tudi revizijsko sodišče zaključuje, upoštevaje razložene meje svojega preizkusa, da je podana vzročna zveza med nezgodo 11.1.1984 in tožničino invalidsko upokojitvijo.
Ker je za toženo stranko sporen absolutni zastaralni rok, je treba pojasniti, da tudi pri zastaranju pravice zahtevati bodočo škodo, začne teči zastaralni rok šele od takrat, ko je škoda dejansko nastala. V takem primeru je ta datum (v obravnavanem primeru 2.10.1986), datum nastanka škode. Zato je tedaj pričel teči objektivni zastaralni rok in zahtevek ni zastaran (glej tudi načelno stališče, ki je objavljeno v Poročilu VS SRS II/86, str. 29).
S potrdilom upravnega organa, da je mogoče zemljišče šteti za funkcionalno po 15. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih, je lahko rešeno predhodno vprašanje o obsegu funkcionalnega zemljišča, ki je v pravnem prometu skupaj s stavbo.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je predlagateljica že pred vložitvijo predloga v obravnavani zadevi prostovoljno odšla v ZDA. Ker se do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni vrnila domov, dotlej je bila v ZDA eno leto, je sodišče že zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je njen predlog zavrnilo in ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter predlagateljici naložilo izpraznitev spornega stanovanja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (2. odst. 1. čl. in 17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje namreč nasprotni udeleženec živi skupaj z njunima otrokoma v spornem stanovanju.
Komitentova obveznost, da komisionarju izroči overjeno pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe za avtomobil, kaže na obstoj komisijske (771. čl. ZOR), ne pa posredniške (813. čl. ZOR) pogodbe med njima.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo, na obravnavi, ki je bila 26.10.1993, torej šele po uveljavitvi obeh novel ZPP, zato je glede na določilo 1. odstavka 8. člena obeh navedenih novel ZPP (po katerih se nadaljnji postopek opravi po prej veljavnih pravilih le v primeru, če je bila prvostopna odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo novel) spor utemeljeno obravnavalo kot spor majhne vrednosti, pravdni stranki pa v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorilo na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku (467. člen ZPP). Zadevo je kot spor majhne vrednosti pravilno obravnavalo tudi pritožbeno sodišče. Revizijska trditev, da sodišči prve in druge stopnje zadeve ne bi smeli obravnavati kot spor majhne vrednosti, zato ni utemeljena.
V sporih majhne vrednosti pa revizija, ni dovoljena (6. odstavek 467. člena ZPP).
lastninjenje - izločitev premoženja - pojem osnovne dejavnosti zadruge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedoločen izrek
O zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu Zakona o zadrugah ni mogoče odločiti, če ni pred tem v postopku ugotovljeno, ali premoženje, ki ga zavezanec izločuje, služi osnovni dejavnosti podjetja - zavezanca ali ne, pri čemer je osnovna dejavnost podjetja tista dejavnost, v zvezi s katero so zadružni upravičenci poslovno sodelovali.
lokacijsko dovoljenje - sprememba namembnosti objekta - gostinski lokal - pogoji za pridobitev - solastništvo ni dokaz o razpolaganju z objektom
Izkazano solastništvo do 1/2 nepremičnine ne daje pravice samostojnega razpolaganja z nepremičnino, zato ni izpolnjen eden od pogojev za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v RS (prekinitev) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Vsaka odsotnost s teritorija Republike Slovenije v obdobju po plebiscitu sama zase še ne pomeni, da določena oseba ne živi v Sloveniji, ne da bi bilo ugotovljeno, koliko časa je bil posameznik odsoten in razlogi za odsotnost.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev del - odločba - kršitev materialnega zakona
Če je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi potrdila o priglasitvi del, v takem primeru po določbi 77. člena ZGO gradbeno dovoljenje ni potrebno in se gradbena dela lahko izvajajo v obsegu, kot je določeno v potrdilu.
ZDSS člen 5, 5/1-1, 7, 7/1-3.ZPIZ člen 3, 3/1-3, 260. ZUS (1977) člen 9, 9/1.
denarna pomoč - varstveni dodatek k invalidski pokojnini - stvarna pristojnost
Sodno varstvo o pravici do varstvenega dodatka k pokojnini kot socialno varstveni zadevi je po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih zagotovljeno pred socialnim sodiščem in ne v upravnem sporu.
zadruge - lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev premoženja - razlogi - zadruga kot stranka v postopku - pravna podlaga
Za odločanje o zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu ZZ ni odločilno, kdaj je bilo to premoženje ustvarjeno in iz katerih sredstev. Zakon o zadrugah namreč predpostavlja, da so zadruge, ki so v obdobju 1986-90 poslovno sodelovale s podjetjem, prispevale k ustvarjanju premoženja podjetja, zaradi česar imajo zadruge pravico sodelovati pri njegovem lastninjenju.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor glede lastništva stanovanja - premoženjsko pravni spor
V obravnavani pravdni zadevi je bilo med pravdnima strankama sporno, kdo je lastnik stanovanja v Kopru. Sodišče je ugotovilo, da je izključna lastnica stanovanja tožnica, zaradi česar je toženi stranki naložilo, da mora stanovanje izprazniti in ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Med pravdnima strankama je bil tedaj v teku premoženjskopravni spor, v katerem je revizija kot izredno pravno sredstvo odvisna od vrednosti spornega predmeta (382. člen ZPP), ki jo mora tožnik navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla, preizkus primernosti sporne vrednosti pa v času in pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP tudi ni bil opravljen. Zato si pravdni stranki v tej pravdni zadevi pravice do izrednega pravnega sredstva na način, ki je določen v ZPP, nista zagotovili. Revizija tožene stranke zato ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa mora revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - tožba na izpraznitev stanovanja
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
prodaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - ničnost
Na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ni mogoče pridobiti lastninske pravice, temveč samo pravice, ki jih določa zakon. Pogodba, ki je s tem v nasprotju, je nična.
ZTSPOZ (1976) člen 45, 45/3.ZOR člen 154, 16. ZTSPOZ (1990) člen 92. ZOZP RS/94 člen 6, 6/1.
sorodstvena klavzula - odškodninski zahtevki za škodo, ki jo utrpijo povzročiteljevi bližnji sorodniki - pogodbena ureditev pravic oškodovanca
- Namen in bistvo zakonite obveznosti, skleniti zavarovalno pogodbo ni v tem, da bi bil zavarovanec zavarovan in obvarovan pred plačilom odškodnine, ampak je izključno v tem, da so upravičeni oškodovanci obvarovani pred plačilno insolventnostjo povzročitelja škode.
- Določba 3. odstavka 45. člena ZTSPOZ/76 ni v skladu z javnim redom Republike Slovenije, saj omogoča, v nasprotju z danes (oziroma že od uveljavitve ZOR dalje) uveljavljenimi načeli odškodninskega prava, diskriminacijo določenega (običajno celo najpogostejšega) kroga žrtev prometnih nesreč, ki, tako kot v obravnavanem primeru oba mladoletna tožnika, k temu, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, niso s svojim ravnanjem nič prispevale. Uporaba citirane določbe ZTSPOZ/76, ob upoštevanju današnjih načel odškodninskega prava in ciljev obveznega zavarovanja, nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije tudi zato, ker onemogoča čim popolnejše kritje škod, ki nastanejo v prometnih nesrečah in obvezno zavarovanje spreminja v varstvo zavarovančevega premoženja pred zahtevki tretjih, kar pa je v nasprotju s ciljem obveznega zavarovanja v prometu, ki je v tem, da se nudi oškodovancem učinkovita odprava posledic prometnih nesreč.
Okoliščina, ali je odobrena lokacija v mejah ureditvenega območja, je za presojo zakonitosti upravnega akta bistvena. Če ta okoliščina v upravnem postopku ni popolno ugotovljena, sodišče ne more rešiti spora (2. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih).