KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00089720
ZKP člen 307, 307/2.
odreditev pripora - opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave - očitno izmikanje glavni obravnavi
Sodišče je v izpodbijanem sklepu naredilo podrobno analizo okoliščin, na podlagi katerih je zaključilo, da je pripor edini ukrep, s katerim je mogoče zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi, in prepričljivo utemeljilo zaključek, da z nobenim drugim ukrepom ni mogoče zagotoviti njegove navzočnosti.
oprostilna sodba - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja
Po utemeljenih pritožbenih navedbah državnega tožilca izvršitvenega ravnanja obdolženca ni mogoče bolj natančno konkretizirati. Očitek, da je poslovno dokumentacijo skril na ta način, da jo je iz kraja prevzema sedeža družbe A. odnesel na neznani kraj (torej kraj, ki ga logično ni mogoče bolj določno opredeliti, ker je neznan), je tako povsem dovolj konkretiziran, jasen in razumljiv.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - očitek protispisnosti - prekršek - zapisnik o zasegu predmetov
Na podlagi izvedenega postopka za izločitev dokazov je mogoče zaključiti, da je bil zoper obdolženca najprej osredotočen sum v smeri izvrševanja prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, šele nato sta policista zaradi količine in načina pakiranja prepovedane droge utemeljeno menila, da obstaja sum v smeri storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker je torej pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje pritožbo oškodovanega A. A. utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponoven predlog - nova dejstva in okoliščine - zavrnitev ali zavrženje predloga
Obsojenec lahko tudi ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvrševanje kazni zapora, tak predlog vloži ponovno. Sodišče vsebinsko presoja vsak nov pravočasen predlog, če pa ugotovi, da se okoliščine od predhodne odločitve niso bistveno spremenile, ga po tretjem odstavku 129.a člena ZKP zavrže kot očitno neutemeljenega.
Ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je obsojeni zgolj ponovil predlog z isto vsebino kot v prejšnjem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen, bi tako predlog lahko tudi zavrglo. Tudi ponovna vsebinska odločitev o zavrnitvi predloga pa je pravilna.
kazenska sankcija - sporazum o priznanju krivde - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zagovornik skozi pritožbeno grajo prezre, da v opisani pravni situaciji sodišče prve stopnje presodi le zakonitost dogovorjene kazenske sankcije, kar pomeni preverjanje, ali je kazenska sankcija dogovorjena v zakonsko predpisanih mejah, pri čemer pa nima pooblastila, da bi presojalo primernost dogovorjene kazenske sankcije, saj je bila ta dogovorjena v skladu s svobodno voljo strank sporazuma, torej obdolženca in ODT. Nadalje zagovornik tudi ne upošteva, da mora sodišče prve stopnje sporazum o priznanju krivde sprejeti kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, zato drugačne kazenske sankcije od dogovorjene, kar velja tako za glavno kot za stranske kazni, ne more izreči. S pravkar navedenim je skladna tudi ureditev, da dogovorjene kazni v sporazumu o priznanju krivde ne gre več spreminjati niti v pritožbenem postopku.
KZ-1 člen 48a, 49, 73, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 8, 157, 157/3, 371, 371/1, 371/1-3, 386.
pravica do uporabe svojega jezika - prištevnost obdolženca - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe
Sodišče prve stopnje je s strani obrambe že tekom sojenja prejelo več dokumentacije o zdravstvenem stanju in zdravljenju obdolženčeve odvisnosti v Nemčiji in je bila vsa priložena dokumentacija prevedena v slovenski jezik oziroma za obdolženca, s pomočjo tolmača tudi v ruski jezik. Obramba se je do te dokumentacije lahko izjavila in v zvezi z njo zahtevala več dopolnitev izvedenskega mnenja dr. D. D., nato pa zahtevala postavitev drugega izvedenca psihiatrične stroke, čemur je sodišče ugodilo. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje sta oba izvedenca psihiatra (dr. D. D. in mag. M. M.) pri izdelavi mnenja in dopolnitvi izvedenskega mnenja vso zdravstveno dokumentacijo tudi upoštevala, prav tako sta povzela, pojasnila in upoštevala vse obdolžencu postavljene diagnoze, ki iz te zdravstvene dokumentacije izhajajo. Dodatno sta bila izvedenca na narokih glavne obravnave večkrat tudi zaslišana, kjer sta odgovarjala na vprašanja strank in pojasnila, da zdravstvena dokumentacija iz Nemčije o zdravljenju odvisnosti obdolženca od psihoaktivnih snovi, nadalje starejša dokumentacija o poškodbi glave, ki se kasneje v dokumentaciji več ne omenja ter vključenost obdolženca in načrti za nadaljnjo zdravljenje odvisnosti, ne vplivajo na oceno duševnih sposobnosti obdolženca v kritičnem času.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana samo, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje zdravstvene dokumentacije, ki jo problematizira pritožba, ni pridobilo s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ampak na predlog obrambe, ki je vztrajala, da se dodatna zdravstvena dokumentacija pridobi od osebne zdravnice obdolženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089128
KZ-1 člen 56, 56/1, 56/3. ZKP člen 129, 129/1, 426. ZUstS člen 1, 1/3.
pogojna obsodba - preizkusna doba - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - določitev preizkusne dobe - razveljavitev pravnomočne sodbe - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - izrek pogojne obsodbe - vštevanje preizkusne dobe
Ustavno sodišče je odločilo, da morajo do uveljavitve drugačne zakonske ureditve, sodišča pri izreku pogojne obsodbe vštevati čas preizkusne dobe, ki je v zvezi z istim kaznivim dejanjem že pretekel do razveljavitve prejšnje pravnomočne odločbe.
Višje sodišče ugotavlja, da nobena zakonska določba v KZ-1 sodišču pri izreku nove pogojne obsodbe v novem sojenju na podlagi 426. člena ZKP, ne omogoča, da bi v novo izrečeno sankcijo vštelo že pretečeno preizkusno dobo. Razlaga po kateri naj bi sodišče lahko vštelo preizkusno dobo na podlagi prvega ali tretjega odstavka 56. člena KZ-1 pa je v nasprotju z načelom določnosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave, zato že pretečene preizkusne dobe ni mogoče vštevati z ustavno skladno razlago 56. člena KZ-1.
Višje sodišče ugotavlja, da je glede na določeno preizkusno dobo v ponovljenem postopku, ta že v celoti potekla, saj je od pravnomočnosti sodbe iz prvega sojenja do razveljavitve navedene sodbe, preteklo eno leto in devet mesecev preizkusne dobe, kar upoštevaje navedeno ustavno odločbo, narekuje vštevanje že pretečenega časa preizkusne dobe po prejšnji pravnomočni sodni odločbi do razveljavitve le-te.
KZ-1 člen 48, 72, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 394, 394/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - sprememba kazenske sankcije - kazen zapora - narava in teža kaznivega dejanja - nepravilna odmera kazni - stopnja krivde - predkaznovanost - odnos do kaznivega dejanja - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Razbremenilni poudarek, da obdolženi od storitve obravnavanega kaznivega dejanja dne 3. 7. 2023 ni storil novega kaznivega dejanja ali prekrška, s katerim bi kršil pravila cestnega prometa, je zgrešen, saj se vzdržnost od ponovnega protipravnega ravnanja v okviru kazenske sankcije (zgolj) opominjevalne narave od obdolženega pričakuje, pod pretnjo izreka kazni zapora za vnovično odklonsko obnašanje v cestnem prometu.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1 člen 11, 12.
sodna taksa - predlog za oprostitev - prekluzivni rok
Rok iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, po katerem je predlog (tudi) za obročno plačilo sodne takse treba podati najpozneje do izteka roka za plačilo, je prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka rezultira v zavrženje predloga.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
odločba o kazenski sankciji - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kazen zapora - pravilo asperacije - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
S tem, ko je za prvo kaznivo dejanje tatvine določilo kazen štiri mesece zapora, za drugo pa en mesec zapora, nato pa izreklo kazen tri mesece zapora, je namreč izrečena enotna kazen nižja od posamezne (konkretno prve) določene kazni. S tem je podana kršitev materialnega prava po peti točki 372. člena ZKP, ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) in je narekovala poseg v izrek o kazenski sankciji.
ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/6, 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/11.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - subjektivni razlogi - izvršitev kazni - neobvezna izvedba naroka - pravica do izjave - rok za opravo dela v splošno korist
ZKP za odločanje o preklicu nadomestne izvršitve kazni ne zahteva obvezne izvedbe naroka. Narok se izvede le, kadar je to potrebno za razjasnitev dejanskega stanja ali za zavarovanje procesnih pravic strank. V obravnavanem primeru pa so bile okoliščine glede obsojenčevega ignorantskega odnosa do alternativne kazenske sankcije nazorno razvidne iz listinske dokumentacije kazenskega spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089929
ZKP člen 83. KZ-1 člen 259, 259/1. URS člen 35.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - ponareditev uradne listine - zakonski znaki kaznivega dejanja - naklep - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - uradna oseba
Po poteku pritožbenega roka ni dopustno uveljavljati novih pritožbenih razlogov, mogoče je le dopolniti obrazložitev pravočasno uveljavljenih in sicer že obrazloženih pritožbenih razlogov.
Obdolženec je imel v zadevni noči, v službenem času, med opravljanjem uradnih nalog po ZNPPol, na podlagi delovnega naloga, kot vodja patrulje, status uradne osebe, kot to v izpodbijani sodbi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Posnetki in fotografije, ki jih je naredila mladoletna C. C. ter nato objavila so tako nastali v delovnem času policistov, med njimi obdolženca, v službenih prostorih - vozilu, med tem, ko naj bi opravljali delovne naloge v skladu z delovnim nalogom in ZNPPol.
Pritožbeno sodišče dodaja še, da oblika krivde v konkretnem primeru storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja ter da na obstoj naklepa sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določene oblike krivde, ki ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, pa sodišče navede v obrazložitvi. Zmotno je zato stališče pritožnika, da v izreku opisan življenjski dogodek, nima natančno opredeljenih vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
ZKP člen 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-2.
prenos krajevne pristojnosti - pravna narava - izločitev vseh sodnikov sodišča - letni razpored dela sodnikov
Ker iz podatkov spisa izhaja, da se okrožni sodnik B. B., pa tudi višji sodnik C. C., z obravnavano kazensko zadevo do sedaj še sploh nista seznanila, niti nista bila izločena od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi, je ugotoviti, da ne držijo navedbe v predlogu, da so v tej kazenski zadevi izločeni že vsi sodniki kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v X.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088812
URS člen 19, 19/3, 22, 29, 62. ZKP člen 4, 8, 249, 251, 265, 371, 371/1, 371/1-3, 371/2. KZ-1 člen 29, 308, 308/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravica do uporabe lastnega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do prevajanja - ugotavljanje prištevnosti - psihiatrični pregled obdolženca - osebnostna ali vedenjska motenost - opazovanje v psihiatričnem zavodu - pravica do tolmača pri psihiatričnem pregledu - kršitev ustavnih pravic - dokazni predlogi - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče je zaradi razhajanja v izvedenskih mnenjih izvedencev psihiatra in klinične psihologinje napotilo obdolženko na opazovanje v Enoto za forenzično psihiatrijo zaradi ugotovitve prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja.
obdolženec - odvetnik - prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - drugi tehtni razlogi - poznanstvo med sodniki - običajni kolegialni odnosi - videz nepristranskosti
Predlagatelja v obravnavanem primeru svoja predloga za prenos krajevne pristojnosti utemeljujeta z navedbami, da je obdolženec odvetnik, ki svoj odvetniški poklic opravlja na območju razpravljajočega sodišča ter tako med njim in sodniki tega sodišča prihaja do vsakodnevnih srečanj na narokih, pa tudi na kakšnem družabnem dogodku.
kaznivo dejanje posilstva - sostorilstvo - postopek proti mladoletnikom - pomoč pri kaznivem dejanju - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
V obravnavanem primeru mladoletnik sicer ni sodeloval pri tistem delu izvršitvenega ravnanja, ki je bil spolno obarvan oziroma so njegova ravnanja zunaj kroga naravnih izvršitvenih dejanj spolnega kaznivega dejanja, vendar ga je potrebno obravnavati kot sostorilca kaznivega dejanja. S tem, ko je skupaj z obtoženim B. B. oškodovanko na silo zvlekel na zelenico pod ploščadjo in jo je nato podrl na tla, da je obtoženi B. B. z uporabo sile z njo proti njeni volji in kljub njenemu upiranju spolno občeval, mladoletnik pa je medtem stal v neposredni bližini in opazoval okolico, da obtoženi B. B. ne bi bil opažen, je mladoletnik skupaj z obtožencem strl njen odpor in ji onemogočil, da bi ušla in da bi bil obtoženi B. B. med spolnim aktom opažen. Kljub temu, da mladoletnik torej ni sodeloval pri tistem delu izvršitvenega ravnanja, ki je bil spolno obarvan (spolnem odnosu), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da je mladoletnik funkcionalno obvladoval deliktno dogajanje oziroma je bistveno pripomogel k temu, da je obtoženi B. B. lahko z oškodovanko proti njeni volji spolno občeval. Zato ga je potrebno obravnavati kot sostorilca kaznivega dejanja (drugi odstavek 20. člena KZ-1) in njegovega prispevka ni mogoče šteti le kot pomoč pri tujem kaznivem dejanju ali celo zgolj kot kaznivega dejanja nasilništva.
Takšne besede, ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanka bivša partnerja, ki imata skupnega otroka in med katerima so bile oziroma so očitno še vedno določene konfrontacije, že po naravi stvari pomenijo resno in konkretno grožnjo za življenje, ki so pri oškodovanki lahko objektivno povzročile občutek ogroženosti in prestrašenosti.
Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo, zakaj gre pri izrečenih besedah za resno grožnjo v objektivnem in subjektivnem smislu, zato zagovornik ob izpostavljanju večkratnih razpadov življenjske skupnosti med obdolžencem in oškodovanko; lastnim tolmačenjem inkriminiranih besed ter poskusom prikazati, da so se te nanašale na spolne odnose med njima, ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00089927
ZKP člen 195b, 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/1. KZ-1 člen 308.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priporni razlog begosumnosti - milejši ukrep - javljanje na policijski postaji - navezne okoliščine - sorazmernost pripora
Okoliščine, ki jih za utemeljevanje vezanosti obtoženca na ozemlje Republike Italije navaja v pritožbi, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bilo mogoče zaključiti o zatrjevani obtoženčevi močni vezanosti na ozemlje Republike Italije, predvsem pa ne, da bi se na vabila sodišča odzival, če bi bil zoper njega odrejen milejši ukrep.
navzočnost na glavni obravnavi - pripor - vabilo - prisilna privedba - skrajšani postopek - očitno izmikanje - utemeljen sum
Deplasirane so pritožbene trditve, da v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem ni dopustno odrediti pripora po drugem odstavku 307. člena (v zvezi s 429. členom) ZKP, saj to preprosto ne drži. Prav tako ne drži, da je pripor v skrajšanem postopku mogoče odrediti le za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Tudi sicer pa je kaznivo dejanje po 220. členu KZ-1, ki se očita obdolžencu, kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja prav po uradni dolžnosti (ne na zasebno tožbo). Čeprav je dejanje iz prvega odstavka tega člena t. i. predlagalni delikt (tretji odstavek 220. člena KZ-1), še to ne pomeni, da pregona kot upravičeni tožilec ne vrši državni tožilec, in to po uradni dolžnosti.