Pri obligacijah prizadevanja so okoliščine, ki so sicer pomembne za razlikovanje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti od odškodninske odgovornosti za civilni delikt, še posebej prepletene. Kakor hitro je ugotovljeno, da je mandatar kršil pravila stroke in ravnal v nasprotju s prevzetimi pogodbenimi obveznostmi, je njegovo ravnanje protipravno.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik tožencema naročil vložitev tožbe zoper točno določeno pravno osebo, je treba njuno postopanje v zvezi s sporno spremembo tožbe presojati v luči določbe tretjega odstavka 751. člena ZOR, ki prevzemnika, kateremu naročitelj ni dal določenih navodil o poslu, zavezuje, da mora, upoštevaje predvsem interese naročitelja, ravnati kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar, če gre za neodplačno naročilo, pa tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnal v lastni stvari. Toženca kot odvetnika je zavezovala skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma profesionalna skrbnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006028
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420. KZ člen 146, 146/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sprememba obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – grdo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Dejanje, storjeno v drugem časovnem obdobju in na drugačen način, ne more konzumirati drugega istovrstnega kaznivega dejanja, čeprav storjenega zoper isto oškodovanko.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - zavrženje revizije
Revidentka je revizijo vložila po pooblaščenki, univ. dipl. pravnici, z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa ni niti odvetnica niti zakonita zastopnica toženke.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračanje podjetja – vračanje premoženja v različnih oblikah - metoda neto aktive – obseg premoženja - glavna obravnava
Vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja. Zato je denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja v kombinaciji različnih oblik, ki vključujejo tudi vračanje v obliki odškodnine, dolžan ugotoviti vrednost neto aktive. Od njene vrednosti in vrednosti že vrnjenega premoženja pa je odvisno, do česa je denacionalizacijski upravičenec še upravičen.
ZPP člen 86, 86/3, 367, 367/4, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek delitve solastnine - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o nepravdnem postopku za postopek delitve stvari v solastnini revizije ne predvideva, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015246
ZTLR člen 53, 53/3. ZOR člen 154, 186, 189, 190. ZPP člen 7, 180, 212.
dopuščena revizija – povrnitev škode zaradi manjvrednosti nepremičnine – ustanovitev služnosti v javno korist – sprememba imetnika lastninska pravice na služeči nepremičnini med pravdo – sprememba trditvene in dokazne podlage
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti stališča sodišč nižjih stopenj, da je v konkretnem primeru – v sporu o povračilu škode zaradi manjvrednosti nepremičnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – sprememba imetnika lastninske pravice na tej (služeči) nepremičnini, do katere je prišlo med pravdo, zahtevala (tudi) spremembo trditvene in dokazne podlage tožnikov.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3.
lastninjenje – originarna pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – funkcionalno zemljišče – predmet prodajne pogodbe - imetništvo pravice uporabe
Zmotno je stališče sodišč, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče že predmet prodajne pogodbe, da bi lahko tožnikov pravni prednik na tem zemljišču pridobil pravico uporabe in kasneje na podlagi ZLNDL lastninsko pravico. V skladu z ZPN se namreč s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše kupec torej že na podlagi zakona pridobi tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi (so)lastninsko pravico.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje vprašanje obsega zemljišča, na katerem je tožnikov pravni prednik z nakupom stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja pridobil pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico, presojati na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih sta bili stavba in gospodarsko poslopje zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
Revizija, ki jo stranka vloži zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 17, 17/3, 17/5. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja člen 16, 16/1.
ukrep inšpektorja za okolje – svetlobno onesnaževanje okolja - dovoljenost revizije – pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitev – jasna zakonska določba - neizkazane zelo hude posledice
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
ZUS-1 člen 80, 80/3-3. ZLS člen 15b. ZUP člen 8, 9, 9/1, 138, 138/1, 327, 327/2-3. ZLV člen 40. ZOdvT člen 25, 25/2.
varstvo volilne pravice – proporcionalne volitve – mandati članov občinskega sveta – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – stroški postopka
Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 6, 6/3. ZUS-1 člen 79.
sodne takse za tožbo – neplačilo sodnih taks – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – ugoditev pritožbi – plačilo z referenco – fotokopija potrdila o plačilu sodne takse
Ker iz fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da naj bi tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic določene v plačilnem nalogu (glede na te podatke torej pravočasno in pravilno, iz izpiskov plačilnega prometa sodišča pa izhaja, da tožeča stranka sodne takse ni plačala, je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s plačilom sodne takse za tožbo presoditi tudi pritožbi priložen dokaz tožeče stranke o plačilu sodne takse.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 157, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 9, 9/1.
inšpekcijski ukrep ustavitve vnašanja zemeljskega izkopa - okoljevarstveno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – pravno vprašanje po vsebine zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, ki se nanaša na izrek inšpekcijskega ukrepa po ugotovitvi, da se poseg v okolje izvaja brez pridobitve potrebnega (okoljevarstvenega) dovoljenja, ni izpostavila na zahtevani način. Ni namreč konkretno in natančno navedla vprašanja, prav tako ni opisala okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, temveč s svojimi navedbami dejansko le pojasnjuje utemeljenost revizijskih razlogov.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZSVarPre-A člen 8. ZSV člen 23.
dovoljenost revizije – zavrženje – brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje – uporaba ZSVarPre – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. 8. člen ZSVarPre-A jasno določa, kateri zakon se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe. Način upoštevanja vrednosti stanovanjske hiše, v kateri prebiva prosilec v času izdaje izpodbijane odločbe, pa jasno izhaja iz določbe prve alineje drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z 10. in 87. členom Stanovanjskega zakona – SZ-1.
Z zatrjevanji v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, v katerem je prosila za odobritev te pomoči in z rizikom neuspeha v tem postopku ter s tem povezanim plačilom tam nastalih stroškov, ni mogoče izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitve brezplačne pravne pomoči). Revidentka bi morala, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo obstoj zelo hudih posledic, zatrjevati in izkazati, kaj takšna zavrnitev (oziroma „lastno“ plačilo izvedenca) predstavlja za njeno premoženjsko stanje oziroma zakaj naj bi bile te posledice zanjo zelo hude.
začasna odredba – vpis v register - opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - neizkazana težko popravljiva škoda – začasna ureditev stanja v nasprotju z zakonom
Z utemeljevanjem nastanka težko popravljive škode le s splošno navedbo, da pomeni dejavnost posredovanega dela zanjo temeljno dejavnost, zaradi česar bi prenehanje te dejavnosti pomenilo izpad njenega dohodka in nenadomestljivo poslovno škodo, pri čemer trditve niso konkretizirane z navajanjem dejanskih okoliščin glede svojega finančnega stanja, točnega števila zaposlenih, predvsem pa ne dejanskih okoliščin v zvezi s svojim poslovanjem oziroma obsegom celotne dejavnosti, iz katerih bi izhajala grozeča težko popravljiva škoda, ni mogoče izkazovati nastanek težko popravljive škode.
Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča podrejeno zahtevane začasne odredbe (začasen vpis v register) že glede na vrsto spora in predlagani način začasne ureditve stanja niti ni mogoče izdati. Ugoditev taki začasni odredbi bi v obravnavanem primeru pomenila (čeprav začasno) ureditev v nasprotju z ZUTD.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – nekonkretizirano in neopredeljeno pravno vprašanje – uporaba določb Odloka o ureditvenem načrtu – zelo hude posledice – onemogočanje spremembe namembnosti in rekonstrukcije objekta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje v zvezi z uporabo določb Odloka o ureditvenem načrtu, revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Z navedbami, da mu izpodbijana sodba onemogoča rekonstrukcijo objekta in spremembo njegove namembnosti, revident še ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZZavar člen 270, 272, 272/2, 295, 295/1. ZUP člen 74, 154.
upravni postopek - priče - ustna obravnava - nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - stranke v postopku dokazovanje - izjava na zapisnik - verodostojnost izjav na zapisnik
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisnike ustnih izjav oziroma izjave, dane na zapisnik, v procesnem smislu vrednoti kot izjave, dane na ustni obravnavi. Če bi jim hotela dati tako težo, bi morala te osebe dejansko vabiti na ustno obravnavo, ki bi bila res javna in na kateri bi bila navzoča tudi tožeča stranka.
Iz ugovorov tožeče stranke, ki jih je podala že v izjavi o razlogih za začetek postopka, izhaja, da nasprotuje verodostojnosti teh izjav, zato je predlagala tudi njihovo ponovno zaslišanje. To pa je že razlog za opravo ustne obravnave, saj je ta potrebna za razjasnitev oziroma ugotovitev odločilnih dejstev.
zavarovalni nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja – samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – pravica do izjave – ponavljajoče se kršitve – onemogočanje pregleda poslovanja – prepoved retroaktivnosti – vročanje po elektronski poti – nova dejstva in novi dokazi – zahteva za pregled poslovanja – kršitev obveznosti poročanja – pravna kvalifikacija – neizpolnitev odredbe – odprava kršitev – stroški postopka pred Agencijo – zavrnitev dokaznega predloga
Pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka je v postopku za odvzem dovoljenja kot posebnem upravnem postopku urejena na poseben način. Subjektu nadzora je v postopku za odvzem dovoljenja spoštovanje pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (318. člen ZZavar). Agencija lahko šele nato izda odločbo o odvzemu dovoljenja, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar). Prav tako se mora Agencija v odločbi o odvzemu dovoljenja opredeliti do vseh tistih navedb iz izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena.
ZZavar ni mogoče razlagati tako, da bi bila ponavljajoča kršitev podana zgolj takrat, ko bi bila istovrstna kršitev ugotovljena v (vsaj) dveh ločenih pregledih poslovanja določene zavarovalno zastopniške družbe znotraj časovnega obdobja dveh let oziroma ko bi bila prva kršitev ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke.
Sprememba pravne opredelitve razloga za odvzem dovoljenja opravljanja dejavnosti zaradi kršitve obveznosti poročanja je dopustna, ker je ukrep nadzora še vedno izrečen zaradi dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je tožena stranka izdala odločbo o začetku postopka.
Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave.
Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.
V okviru zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovalnice sklepajo le take pogodbe, ki zagotavljajo zavarovancem kritje stroškov (zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroškov oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki), izplačila (dogovorjenih denarnih nadomestil) ali kombinacije navedenega. Zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa tožeča stranka, ne zagotavljajo zavarovancem ničesar od tega. Zagotavljajo jim le posteljo v domu starejših, ki jo morajo zavarovanci sami plačati. Zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa tožeča stranka, zato ne pomenijo uresničevanja zdravstvenega varstva, kot je opredeljeno v 2. točki drugega odstavka 2. člena ZZavar.