objava popravka – napačna objava popravka - rok za vložitev tožbe – začetek teka roka - načelo sorazmernosti
Res je, da se namen pravice do popravka lahko doseže le s hitrim odzivom na objavljeno obvestilo. Vendar pa doseganje hitrega odziva ne sme iti na račun prikrajšanja prizadetega glede možnosti za uresničevanje pravice do popravka. Subjektivni interes mora biti postavljen pred interes javnosti. To bistvo oziroma jedro pravice do popravka je treba upoštevati tudi pri razlagi 33. člena ZMed.
V primeru, ko odgovorni urednik popravek objavi na nepravilen način bodisi v roku za objavo popravka ali pa kasneje, vendar še pred potekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, 30-dnevni rok teče od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z ZMed. S takšno razlago se prizadetemu omogoči, da ustrezno zavaruje svoje osebnostne pravice, obenem pa se rok za vložitev tožbe v najslabšem primeru podaljša le za 30 dni.
ničnost pogodbe – izpodbojnost – sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe
Razlogi za neveljavnost ali prenehanje veljavnosti pogodbe niso samo ničnostni ali izpodbojnostni razlogi, s katerimi tožnica ni uspela, pač pa tudi razvezni razlogi, drugi v zakonu določeni razlogi, pa tudi soglasje samih strank. Tako kot pogodba nastane na podlagi sporazuma strank, lahko na enak način kasneje preneha veljati, torej na podlagi sporazuma pogodbenikov. Svoje soglasje lahko stranka izjavi ne le z besedami, temveč tudi konkludentno, torej z ravnanjem, ki kaže na njeno voljo.
dopuščena revizija - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnikov za postavitev drugega (novega) sodnega izvedenca medicinske stroke in za zaslišanje vseh izvedencev medicinske stroke iz kazenskega postopka, kršene določbe pravdnega postopka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršba – kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin
Okrajno sodišče v Kamniku ni odločilo o predlogu za izvršbo v celoti, pač pa le delno, glede nepremičnin v k.o. Kamnik. Res za to ni bilo krajevno pristojno, a je bila kršitev s pravnomočnostjo sklepa sanirana. Delna odločitev o predlogu, ne pomeni, da mora odločiti še o tistem delu predloga, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine v k.o. Filovci. Namen določb 166. člena ZIZ je (tudi) v racionalizaciji in pospešitvi odločanja in opravljanja izvršbe na več nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč. V konkretnem primeru cilja racionalizacije in pospešitve ne bosta pomembno prizadeta. In tudi, če bi bila, to ne bi moglo imeti nobenega vpliva na odločitev v sporu o pristojnosti: Okrajno sodišče v Murski Soboti je namreč izključno krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo opravo izvršbe.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – nepopolna vloga – priloge
Tožniku je bila pravnomočno prisojena odškodnina v dveh delih. Toženčeva revizija v zvezi s prvo sodbo je prepozna; glede druge sodbe pa je glede na čas izdaje prvostopenjske odločbe treba upoštevati določbe ZPP-D in bi bila tako revizija dovoljena le, če bi jo revizijsko sodišče dopustilo v skladu s 367. a členom ZPP. Reviziji nista bila priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije in zato niso podane predpostavke dovoljenosti revizije.
Po prvem odstavku 112. člena ZOR sicer res lahko zahteva razveljavitev pogodbe (le) pogodbena stranka, v interesu katere je bila ugotovljena izpodbojnost. Bistvo te določbe je v odrekanju aktivne legitimacije za izpodbijanje pogodbe tretjim. Tožnice pa ni mogoče šteti za tretjega: je dedinja in univerzalna pravna naslednica ene od pogodbenih strank in (skupaj s sodediči) nadaljuje njen pravni položaj. V pravdi za razveljavitev pogodbe ali za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke so v tem primeru enotni in nujni sosporniki. V teoriji in v sodni praksi pa je uveljavljeno stališče, da so v sporih o obsegu zapuščine vsi dediči nujni in ne le enotni sosporniki in da morajo zato v pravdi nastopati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, in sicer ne glede na njihova morebitna priznanja zahtevka pred pravdo ali med pravdo.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – trditveno in dokazno breme - prekluzija – prepozno navajanje dokazov in dejstev
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da bi toženec terjatev iz naslova vlaganj v najeto nepremičnino lahko pobotal le z enakovrstno terjatvijo lastnice nepremičnine S. P. Zato ni ravnalo napačno, ko ni obravnavalo toženčevih ugovorov v zvezi z upoštevanjem vlaganj v najeto nepremičnino. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je upoštevajoč zgoraj navedena dejstva sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v skladu s 366. členom ZOR pisna pripoznava zastarane terjatve pomeni odpoved zastaranju in da je zato toženec tožniku dolžan vrniti posojeni znesek.
Revizija, ki jo stranka vloži zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 6, 6/3. ZUS-1 člen 79.
sodne takse za tožbo – neplačilo sodnih taks – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – ugoditev pritožbi – plačilo z referenco – fotokopija potrdila o plačilu sodne takse
Ker iz fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da naj bi tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic določene v plačilnem nalogu (glede na te podatke torej pravočasno in pravilno, iz izpiskov plačilnega prometa sodišča pa izhaja, da tožeča stranka sodne takse ni plačala, je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s plačilom sodne takse za tožbo presoditi tudi pritožbi priložen dokaz tožeče stranke o plačilu sodne takse.
ZUS-1 člen 80, 80/3-3. ZLS člen 15b. ZUP člen 8, 9, 9/1, 138, 138/1, 327, 327/2-3. ZLV člen 40. ZOdvT člen 25, 25/2.
varstvo volilne pravice – proporcionalne volitve – mandati članov občinskega sveta – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – stroški postopka
Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 17, 17/3, 17/5. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja člen 16, 16/1.
ukrep inšpektorja za okolje – svetlobno onesnaževanje okolja - dovoljenost revizije – pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitev – jasna zakonska določba - neizkazane zelo hude posledice
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 157, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 9, 9/1.
inšpekcijski ukrep ustavitve vnašanja zemeljskega izkopa - okoljevarstveno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – pravno vprašanje po vsebine zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, ki se nanaša na izrek inšpekcijskega ukrepa po ugotovitvi, da se poseg v okolje izvaja brez pridobitve potrebnega (okoljevarstvenega) dovoljenja, ni izpostavila na zahtevani način. Ni namreč konkretno in natančno navedla vprašanja, prav tako ni opisala okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, temveč s svojimi navedbami dejansko le pojasnjuje utemeljenost revizijskih razlogov.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZSVarPre-A člen 8. ZSV člen 23.
dovoljenost revizije – zavrženje – brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje – uporaba ZSVarPre – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. 8. člen ZSVarPre-A jasno določa, kateri zakon se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe. Način upoštevanja vrednosti stanovanjske hiše, v kateri prebiva prosilec v času izdaje izpodbijane odločbe, pa jasno izhaja iz določbe prve alineje drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z 10. in 87. členom Stanovanjskega zakona – SZ-1.
Z zatrjevanji v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, v katerem je prosila za odobritev te pomoči in z rizikom neuspeha v tem postopku ter s tem povezanim plačilom tam nastalih stroškov, ni mogoče izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitve brezplačne pravne pomoči). Revidentka bi morala, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo obstoj zelo hudih posledic, zatrjevati in izkazati, kaj takšna zavrnitev (oziroma „lastno“ plačilo izvedenca) predstavlja za njeno premoženjsko stanje oziroma zakaj naj bi bile te posledice zanjo zelo hude.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – nekonkretizirano in neopredeljeno pravno vprašanje – uporaba določb Odloka o ureditvenem načrtu – zelo hude posledice – onemogočanje spremembe namembnosti in rekonstrukcije objekta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje v zvezi z uporabo določb Odloka o ureditvenem načrtu, revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Z navedbami, da mu izpodbijana sodba onemogoča rekonstrukcijo objekta in spremembo njegove namembnosti, revident še ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
začasna odredba – vpis v register - opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - neizkazana težko popravljiva škoda – začasna ureditev stanja v nasprotju z zakonom
Z utemeljevanjem nastanka težko popravljive škode le s splošno navedbo, da pomeni dejavnost posredovanega dela zanjo temeljno dejavnost, zaradi česar bi prenehanje te dejavnosti pomenilo izpad njenega dohodka in nenadomestljivo poslovno škodo, pri čemer trditve niso konkretizirane z navajanjem dejanskih okoliščin glede svojega finančnega stanja, točnega števila zaposlenih, predvsem pa ne dejanskih okoliščin v zvezi s svojim poslovanjem oziroma obsegom celotne dejavnosti, iz katerih bi izhajala grozeča težko popravljiva škoda, ni mogoče izkazovati nastanek težko popravljive škode.
Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča podrejeno zahtevane začasne odredbe (začasen vpis v register) že glede na vrsto spora in predlagani način začasne ureditve stanja niti ni mogoče izdati. Ugoditev taki začasni odredbi bi v obravnavanem primeru pomenila (čeprav začasno) ureditev v nasprotju z ZUTD.
načelo materialne resnice - ustna obravnava - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik - ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov - pravnomočnost odločbe o začetku postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in učinkovitega nadzora nad trgovanjem s finančnimi instrumenti.
Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo procesnih jamstev v dokaznem postopku, saj je Agencija obravnavala (zgolj) prejete pisne prijave, hkrati pa ni v ničemer sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke ter posledično ni razpisala ustne obravnave oziroma ni zaslišala predlaganih prič. Agencija je s tem nezakonito zavrnila konkretiziran dokazni predlog tožeče stranke, ki je v Izjavi o razlogih za začetek postopka za izbris iz registra odvisnih borznih posrednikov z dne 4. 5. 2010, glede na svoje obrambne trditve logično in jasno predlagala, „naj zaradi razjasnitve vseh okoliščin, Agencija razpiše ustno obravnavo.
Tožeča stranka je svojo obrambo ves čas gradila na zavračanju očitkov o kakršnemkoli svetovanju strankam o nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev.
Z zavrnitvijo tega (dovolj) konkretiziranega dokaznega predloga o zaslišanju prič je Agencija načelo proste presoje dokazov pretvorila v nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Agencija se je namreč na podlagi verodostojnosti prijav tudi že prepričala o nasprotnem, to je, da je tožeča stranka tako protizakonito svetovala strankam, kot tudi, da do nesporazuma s prijavitelji ni moglo priti. Ker po prepričanju Agencije dokaz z zaslišanjem predlaganih prič ni mogel uspeti, ga zaradi nesmiselnosti ni izvedla. Ta argument pa nujno vsebuje vnaprejšnjo oceno pričevanja prič (zakonitega zastopnika in zaposlenih oseb pri tožeči stranki) kot neprepričljivo ali neverodostojno. Prav takšno ravnanje pa predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, ki onemogoča dokazovanje (ne)obstoja pravno pomembnega dejstva. Enako velja za zavrnitev dokaznega predloga s soočenjem prijaviteljev z zaposlenimi pri tožeči stranki.
upravni spor - stranka v upravnem sporu – priznanje položaja (statusa) stranke - oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo
V postopku sodnega varstva tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bila njena zahteva za udeležbo v postopku, ki ga vodi Urad zoper stranko, zavrnjena. Gre torej za procesni sklep – sklep o procesni pravici, to je o pravici položaja stranke v postopku sodnega varstva. Stranka, ki zahteva položaj stranke v tem postopku sodnega varstva, ne glede na odločitev sodišča v tem postopku, tudi če bo izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, s tem ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice oziroma ji odločitev (tudi eventualna odprava ali sprememba izpodbijanega sklepa) ne bo v neposredno škodo.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS4001976
Pogodba o delovanju Evropske unije člen (PEU) 258. ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZZavar člen 76, 76/1. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva) člen 29, 39.
hujša kršitev pravil aktuarske stroke - načelo primarnosti prava eu - pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - odobritev povečanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - skladnost zakonskih določb s pravom EU - prepoved predhodne odobritve predlaganega povečanja premijskih stopenj - učinek direktive - sklicevanje posameznika na direktivo v razmerju do države - direktni učinek direktive - pogoji za direktni učinek direktive - tožba Evropske komisije proti državi članici
Določbe direktive imajo praviloma učinek za posameznike na podlagi izvedbenih aktov, ki jih sprejmejo države članice. Vendar pa to ne izključuje možnosti posameznika, da se v razmerju do države sklicuje na obveznosti, ki za državo izhajajo iz direktive. Sodišče Evropske unije tako posamezniku priznava pravico, da se v primerih, ko država na podlagi direktive ne sprejme izvedbenih aktov in so določbe nacionalnega prava v nasprotju z določbami direktive, sklicuje neposredno na določbe direktive. Te morajo biti vsebinsko brezpogojne in dovolj jasne, z njimi pa morajo biti določene pravice, ki jih lahko posameznik uveljavlja zoper državo.
Ureditev iz 6. točke drugega odstavka 62. člena ZZVZZ je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 8. člena Prve direktive o premoženjskem zavarovanju ter določbama 29. in 39. člena Tretje direktive o premoženjskem zavarovanju.
V skladu z načelom primarnosti prava Evropske unije mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom Evropske unije po uradni dolžnosti zavrniti uporabo določb nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na predhodno razveljavitev take določbe z zakonodajnimi ali drugimi ustavnimi sredstvi.
izpodbijanje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev v sodnem postopku - dovoljenost tožbe – rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 9. januarja 2012. Tožeča stranka je tožbo vložila dan po izteku 8-dnevnega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo iz četrtega odstavka 64. člena Zpre-1, zato jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.