revidiranje - kršitev pravil revidiranja – postopek sodnega varstva
Prvemu tožniku se očita, da iz revizijske dokumentacije ni razvidno, kako se je kot pooblaščeni revizor v zadostni meri prepričal o poslih, ki jih je družba izkazovala med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi v revidiranem obdobju in da se je prepričal o pravilnosti izkazanih denarnih tokov pri naložbenju, med katerimi znašajo prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 295.000 EUR.
Zoper navedena očitka se je mogoče vsebinsko vzeto braniti na dva načina, bodisi (a) z zatrjevanjem in dokazovanjem, da revizijska dokumentacija izkazuje, kar se v Odločbi zatrjuje, da ne izkazuje (dejansko stanje), bodisi (b) z uveljavljanjem, da pravila revidiranja ne zahtevajo, da bi moral revizor v revizijski dokumentaciji izkazovati, kar se mu očita, da ni izkazal (materialno pravo).
V okviru zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovalnice sklepajo le take pogodbe, ki zagotavljajo zavarovancem kritje stroškov (zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroškov oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki), izplačila (dogovorjenih denarnih nadomestil) ali kombinacije navedenega. Zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa tožeča stranka, ne zagotavljajo zavarovancem ničesar od tega. Zagotavljajo jim le posteljo v domu starejših, ki jo morajo zavarovanci sami plačati. Zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa tožeča stranka, zato ne pomenijo uresničevanja zdravstvenega varstva, kot je opredeljeno v 2. točki drugega odstavka 2. člena ZZavar.
ZZavar člen 270, 272, 272/2, 295, 295/1. ZUP člen 74, 154.
upravni postopek - priče - ustna obravnava - nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - stranke v postopku dokazovanje - izjava na zapisnik - verodostojnost izjav na zapisnik
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisnike ustnih izjav oziroma izjave, dane na zapisnik, v procesnem smislu vrednoti kot izjave, dane na ustni obravnavi. Če bi jim hotela dati tako težo, bi morala te osebe dejansko vabiti na ustno obravnavo, ki bi bila res javna in na kateri bi bila navzoča tudi tožeča stranka.
Iz ugovorov tožeče stranke, ki jih je podala že v izjavi o razlogih za začetek postopka, izhaja, da nasprotuje verodostojnosti teh izjav, zato je predlagala tudi njihovo ponovno zaslišanje. To pa je že razlog za opravo ustne obravnave, saj je ta potrebna za razjasnitev oziroma ugotovitev odločilnih dejstev.
zavarovalni nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja – samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – pravica do izjave – ponavljajoče se kršitve – onemogočanje pregleda poslovanja – prepoved retroaktivnosti – vročanje po elektronski poti – nova dejstva in novi dokazi – zahteva za pregled poslovanja – kršitev obveznosti poročanja – pravna kvalifikacija – neizpolnitev odredbe – odprava kršitev – stroški postopka pred Agencijo – zavrnitev dokaznega predloga
Pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka je v postopku za odvzem dovoljenja kot posebnem upravnem postopku urejena na poseben način. Subjektu nadzora je v postopku za odvzem dovoljenja spoštovanje pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (318. člen ZZavar). Agencija lahko šele nato izda odločbo o odvzemu dovoljenja, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar). Prav tako se mora Agencija v odločbi o odvzemu dovoljenja opredeliti do vseh tistih navedb iz izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena.
ZZavar ni mogoče razlagati tako, da bi bila ponavljajoča kršitev podana zgolj takrat, ko bi bila istovrstna kršitev ugotovljena v (vsaj) dveh ločenih pregledih poslovanja določene zavarovalno zastopniške družbe znotraj časovnega obdobja dveh let oziroma ko bi bila prva kršitev ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke.
Sprememba pravne opredelitve razloga za odvzem dovoljenja opravljanja dejavnosti zaradi kršitve obveznosti poročanja je dopustna, ker je ukrep nadzora še vedno izrečen zaradi dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je tožena stranka izdala odločbo o začetku postopka.
Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave.
Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.
upravni spor – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine – drugo sodno varstvo - kršitev ustavnih pravic
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v (rednem) upravnem sporu, saj lahko na podlagi 9. člena ZEN predlaga uskladitev podatkov, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani. Če upravni organ zahtevi ne bo sledil oziroma bo ugotovil, da je neutemeljena, jo bo moral z odločbo zavrniti. In v primeru neuspeha bo tako tožnik imel zoper negativno odločbo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Če upravni organ tudi v primeru, ko mora izdati odločbo, te ne izda, ima stranka na voljo ustrezna pravna sredstva (molk organa).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – načelo kontradiktornosti - postopek za preklic pogojne obsodbe – narok za preklic pogojne obsodbe - pravica do izjave - tek procesnih rokov - sodne počitnice
Sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe zasliši obsojenca le, če je dosegljiv. Če se obsojenec, čeprav je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ne odzove vabilu (ni ga dopustno niti prisilno privesti), se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe.
ZPP člen 17. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 35, 35/1, 35/4, 164, 165, 165/4.
spor o pristojnosti – izvršba – oprava izvršbe – krajevna pristojnost – izvršba na delež družbenika – ustalitev pristojnosti
Pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev velja tudi za izvršbo na poslovni delež družbenika, da je dovolilno sodišče pristojno tudi za opravo izvršbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v enakost obravnavanja strank pred sodiščem – izvršilni postopek
V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščin niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.
spregled pravne osebnosti - komisijska prodaja - sklenitev komisijske pogodbe - zloraba pooblastil - razpolaganje s premoženjem družbe
S tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zdravstveno stanje stranke v postopku – kraj škodnega dogodka – stalno prebivališče prič
Zaradi smotrnosti izvedbe pravdnega postopka pri Okrožnem sodišču v Krškem je določena pristojnost tega sodišča.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/2, 40c/4, 41a, 41a/1.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica kot verodostojna listina – ugovor – pravila postopka v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40. c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ). Ker v obravnavani zadevi upnica ni stranka po 1. ali 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, ne gre za tak primer.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015096
ZZZDR člen 50. OZ člen 173. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
premoženjska razmerja med zakoncema – razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca – odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da ne obstaja dolžnost pomoči zakoncu, če službo izgubi iz krivdnih razlogov v smislu 50. člena ZZZDR v povezavi s 173. členom OZ.
Po določbi drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza (doktrina sadežev zastrupljenega drevesa – fruit of the poisonous tree doctrine). Če sodišče opre sodbo na nedovoljen dokaz, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če pa je sodil sodnik, ki bi moral biti izločen, ker se je seznanil z nedovoljenim dokazom, pa je podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZDavP-2 člen 97, 403, 404. ZPO-1 člen 36, 36/1. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vračilo nadomestila - zavrženje tožbe – procesne predpostavke – občina kot stranka postopka
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije – trditveno in dokazno breme – obstoj zadostne trditvene podlage – pravočasno navajanje dejstev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu je navedeno vprašanje zadostne trditvene podlage in podana trditev, da o tem ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar gre dejansko za vprašanje pravočasnosti navajanja trditev, s čimer pa se predlog ne ukvarja.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost vrtca – profesionalna skrbnost – opustitev nadzorstva – povrnitev škode
Varuhinja M. je opustila dolžno skrbnost, ker se je oddaljila od deklic za 3 - 4 m, čeprav je pred tem videla, da deklici rišeta po pesku z zašiljeno paličico. Revizijske navedbe, da je to storila, da bi se posvetila ostalim osmim otrokom v njeni skupini, vrtca ne razbremenijo odškodninske odgovornosti.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – informacije o izvorni državi – subsidiarna zaščita
Ker so tožniki navajali več okoliščin, ki bi lahko kazale na njihovo subjektivno ogroženost zaradi pripadnosti določeni narodnostni manjšini, bi tožena stranka pri odločanju o statusu beguncev morala upoštevati informacije o izvorni državi (s katerimi je sicer razpolagala).
kršitev kazenskega zakona - ponareditev ali uničenje uradne listine - uradna oseba - učitelj – ocenjevanje mature
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri posameznem predmetu mature na podlagi strokovnega znanja in navodil za ocenjevanje je strokovno opravilo in ne izvrševanje uradnih nalog, ocenjevalec pa ne uradna oseba.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavrženje tožbe – procesne predpostavke – zavrženje predloga za obnovo postopka
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je tožena stranka zavrgla predlog pritožnice za obnovo postopka, ni bilo poseženo v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožeče stranke, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se tožba zavrže na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilna.