načelo materialne resnice - ustna obravnava - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik - ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov - pravnomočnost odločbe o začetku postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in učinkovitega nadzora nad trgovanjem s finančnimi instrumenti.
Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo procesnih jamstev v dokaznem postopku, saj je Agencija obravnavala (zgolj) prejete pisne prijave, hkrati pa ni v ničemer sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke ter posledično ni razpisala ustne obravnave oziroma ni zaslišala predlaganih prič. Agencija je s tem nezakonito zavrnila konkretiziran dokazni predlog tožeče stranke, ki je v Izjavi o razlogih za začetek postopka za izbris iz registra odvisnih borznih posrednikov z dne 4. 5. 2010, glede na svoje obrambne trditve logično in jasno predlagala, „naj zaradi razjasnitve vseh okoliščin, Agencija razpiše ustno obravnavo.
Tožeča stranka je svojo obrambo ves čas gradila na zavračanju očitkov o kakršnemkoli svetovanju strankam o nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev.
Z zavrnitvijo tega (dovolj) konkretiziranega dokaznega predloga o zaslišanju prič je Agencija načelo proste presoje dokazov pretvorila v nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Agencija se je namreč na podlagi verodostojnosti prijav tudi že prepričala o nasprotnem, to je, da je tožeča stranka tako protizakonito svetovala strankam, kot tudi, da do nesporazuma s prijavitelji ni moglo priti. Ker po prepričanju Agencije dokaz z zaslišanjem predlaganih prič ni mogel uspeti, ga zaradi nesmiselnosti ni izvedla. Ta argument pa nujno vsebuje vnaprejšnjo oceno pričevanja prič (zakonitega zastopnika in zaposlenih oseb pri tožeči stranki) kot neprepričljivo ali neverodostojno. Prav takšno ravnanje pa predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, ki onemogoča dokazovanje (ne)obstoja pravno pomembnega dejstva. Enako velja za zavrnitev dokaznega predloga s soočenjem prijaviteljev z zaposlenimi pri tožeči stranki.
upravni spor - stranka v upravnem sporu – priznanje položaja (statusa) stranke - oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo
V postopku sodnega varstva tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bila njena zahteva za udeležbo v postopku, ki ga vodi Urad zoper stranko, zavrnjena. Gre torej za procesni sklep – sklep o procesni pravici, to je o pravici položaja stranke v postopku sodnega varstva. Stranka, ki zahteva položaj stranke v tem postopku sodnega varstva, ne glede na odločitev sodišča v tem postopku, tudi če bo izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, s tem ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice oziroma ji odločitev (tudi eventualna odprava ali sprememba izpodbijanega sklepa) ne bo v neposredno škodo.
revidiranje - kršitev pravil revidiranja – postopek sodnega varstva
Prvemu tožniku se očita, da iz revizijske dokumentacije ni razvidno, kako se je kot pooblaščeni revizor v zadostni meri prepričal o poslih, ki jih je družba izkazovala med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi v revidiranem obdobju in da se je prepričal o pravilnosti izkazanih denarnih tokov pri naložbenju, med katerimi znašajo prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 295.000 EUR.
Zoper navedena očitka se je mogoče vsebinsko vzeto braniti na dva načina, bodisi (a) z zatrjevanjem in dokazovanjem, da revizijska dokumentacija izkazuje, kar se v Odločbi zatrjuje, da ne izkazuje (dejansko stanje), bodisi (b) z uveljavljanjem, da pravila revidiranja ne zahtevajo, da bi moral revizor v revizijski dokumentaciji izkazovati, kar se mu očita, da ni izkazal (materialno pravo).
PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS4001976
Pogodba o delovanju Evropske unije člen (PEU) 258. ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZZavar člen 76, 76/1. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva) člen 29, 39.
hujša kršitev pravil aktuarske stroke - načelo primarnosti prava eu - pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - odobritev povečanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - skladnost zakonskih določb s pravom EU - prepoved predhodne odobritve predlaganega povečanja premijskih stopenj - učinek direktive - sklicevanje posameznika na direktivo v razmerju do države - direktni učinek direktive - pogoji za direktni učinek direktive - tožba Evropske komisije proti državi članici
Določbe direktive imajo praviloma učinek za posameznike na podlagi izvedbenih aktov, ki jih sprejmejo države članice. Vendar pa to ne izključuje možnosti posameznika, da se v razmerju do države sklicuje na obveznosti, ki za državo izhajajo iz direktive. Sodišče Evropske unije tako posamezniku priznava pravico, da se v primerih, ko država na podlagi direktive ne sprejme izvedbenih aktov in so določbe nacionalnega prava v nasprotju z določbami direktive, sklicuje neposredno na določbe direktive. Te morajo biti vsebinsko brezpogojne in dovolj jasne, z njimi pa morajo biti določene pravice, ki jih lahko posameznik uveljavlja zoper državo.
Ureditev iz 6. točke drugega odstavka 62. člena ZZVZZ je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 8. člena Prve direktive o premoženjskem zavarovanju ter določbama 29. in 39. člena Tretje direktive o premoženjskem zavarovanju.
V skladu z načelom primarnosti prava Evropske unije mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom Evropske unije po uradni dolžnosti zavrniti uporabo določb nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na predhodno razveljavitev take določbe z zakonodajnimi ali drugimi ustavnimi sredstvi.
izpodbijanje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev v sodnem postopku - dovoljenost tožbe – rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 9. januarja 2012. Tožeča stranka je tožbo vložila dan po izteku 8-dnevnega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo iz četrtega odstavka 64. člena Zpre-1, zato jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/2, 40c/4, 41a, 41a/1.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica kot verodostojna listina – ugovor – pravila postopka v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40. c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ). Ker v obravnavani zadevi upnica ni stranka po 1. ali 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, ne gre za tak primer.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zdravstveno stanje stranke v postopku – kraj škodnega dogodka – stalno prebivališče prič
Zaradi smotrnosti izvedbe pravdnega postopka pri Okrožnem sodišču v Krškem je določena pristojnost tega sodišča.
spregled pravne osebnosti - komisijska prodaja - sklenitev komisijske pogodbe - zloraba pooblastil - razpolaganje s premoženjem družbe
S tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v enakost obravnavanja strank pred sodiščem – izvršilni postopek
V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščin niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.
ZPP člen 17. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 35, 35/1, 35/4, 164, 165, 165/4.
spor o pristojnosti – izvršba – oprava izvršbe – krajevna pristojnost – izvršba na delež družbenika – ustalitev pristojnosti
Pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev velja tudi za izvršbo na poslovni delež družbenika, da je dovolilno sodišče pristojno tudi za opravo izvršbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – načelo kontradiktornosti - postopek za preklic pogojne obsodbe – narok za preklic pogojne obsodbe - pravica do izjave - tek procesnih rokov - sodne počitnice
Sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe zasliši obsojenca le, če je dosegljiv. Če se obsojenec, čeprav je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ne odzove vabilu (ni ga dopustno niti prisilno privesti), se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe.
upravni spor – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine – drugo sodno varstvo - kršitev ustavnih pravic
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v (rednem) upravnem sporu, saj lahko na podlagi 9. člena ZEN predlaga uskladitev podatkov, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani. Če upravni organ zahtevi ne bo sledil oziroma bo ugotovil, da je neutemeljena, jo bo moral z odločbo zavrniti. In v primeru neuspeha bo tako tožnik imel zoper negativno odločbo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Če upravni organ tudi v primeru, ko mora izdati odločbo, te ne izda, ima stranka na voljo ustrezna pravna sredstva (molk organa).
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – informacije o izvorni državi – subsidiarna zaščita
Ker so tožniki navajali več okoliščin, ki bi lahko kazale na njihovo subjektivno ogroženost zaradi pripadnosti določeni narodnostni manjšini, bi tožena stranka pri odločanju o statusu beguncev morala upoštevati informacije o izvorni državi (s katerimi je sicer razpolagala).
kršitev kazenskega zakona - ponareditev ali uničenje uradne listine - uradna oseba - učitelj – ocenjevanje mature
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri posameznem predmetu mature na podlagi strokovnega znanja in navodil za ocenjevanje je strokovno opravilo in ne izvrševanje uradnih nalog, ocenjevalec pa ne uradna oseba.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost vrtca – profesionalna skrbnost – opustitev nadzorstva – povrnitev škode
Varuhinja M. je opustila dolžno skrbnost, ker se je oddaljila od deklic za 3 - 4 m, čeprav je pred tem videla, da deklici rišeta po pesku z zašiljeno paličico. Revizijske navedbe, da je to storila, da bi se posvetila ostalim osmim otrokom v njeni skupini, vrtca ne razbremenijo odškodninske odgovornosti.
Po določbi drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza (doktrina sadežev zastrupljenega drevesa – fruit of the poisonous tree doctrine). Če sodišče opre sodbo na nedovoljen dokaz, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če pa je sodil sodnik, ki bi moral biti izločen, ker se je seznanil z nedovoljenim dokazom, pa je podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015096
ZZZDR člen 50. OZ člen 173. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
premoženjska razmerja med zakoncema – razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca – odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da ne obstaja dolžnost pomoči zakoncu, če službo izgubi iz krivdnih razlogov v smislu 50. člena ZZZDR v povezavi s 173. členom OZ.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZDavP-2 člen 97, 403, 404. ZPO-1 člen 36, 36/1. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vračilo nadomestila - zavrženje tožbe – procesne predpostavke – občina kot stranka postopka
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije – trditveno in dokazno breme – obstoj zadostne trditvene podlage – pravočasno navajanje dejstev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu je navedeno vprašanje zadostne trditvene podlage in podana trditev, da o tem ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar gre dejansko za vprašanje pravočasnosti navajanja trditev, s čimer pa se predlog ne ukvarja.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – neustreznost postavljenega pravnega vprašanja – konkretizacija kršenega pravnega pravila – pomembno pravno vprašanje - odkrušena stopnica – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nepopoln predlog za dopustitev revizije vsebuje neustrezno prirejeno pravno vprašanje, ne vsebuje pa konkretne navedbe prekršenega pravnega pravila in ne izkazuje širše pomembnosti pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.