bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev - navzočnost na glavni obravnavi - upravičeni tožilec - predlog za pregon - pravice obrambe – skrajšani postopek
Če obdolženec v zakonskem roku ni izkoristil pravice zahtevati izločitev sodnika z razlogi, ki jih zatrjuje sedaj v zahtevi za varstvo zakonitosti, je pri uveljavljanju te kršitve v izrednem pravnem sredstvu prekludiran.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – neustreznost postavljenega pravnega vprašanja – konkretizacija kršenega pravnega pravila – pomembno pravno vprašanje - odkrušena stopnica – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nepopoln predlog za dopustitev revizije vsebuje neustrezno prirejeno pravno vprašanje, ne vsebuje pa konkretne navedbe prekršenega pravnega pravila in ne izkazuje širše pomembnosti pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – načelo kontradiktornosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - pravica do izjave
V postopku za preklic pogojne obsodbe se obsojenec ne zaslišuje s smiselno uporabo določb 227. člena ZKP, temveč se mu z zaslišanjem omogoči, da se lahko izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev v tem postopku.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljena revizija - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije – delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo – kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožniki so navadni sosporniki. Zneska iz pravnomočne sodbe, ki ga želita z revizijo izpodbijati drugi tožnik in tretja tožnica (vsak po 1.669,17 EUR), mejnega zneska iz četrtega odstavka 367. člena ZPP ne presegata.
V predlogu problematizirana vprašanja prve tožnice in četrtega tožnika so prirejena in odstopajo od dejanskih ugotovitev iz razlogov v pravnomočni sodbi, na poslednje postavljeno vprašanje pa jima je bilo odgovorjeno že v obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje na način, ki z vidika relevantnosti obstoječe sodne prakse (ali morda njene kreativnosti) ne terja revizijskega preizkusa.
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3. ZVCP člen 90.
povrnitev nepremoženjske škode – trčenje avtomobilista in kolesarja – objektivna odgovornost – prispevek oškodovanca – vzročna zveza – alkoholiziranost kolesarja – odvzem prednosti – stop znak
Ker ni bilo ugotovljeno, da je bila kolesarjeva vožnja proti predpisom, je zaključek sodišč, da je do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi ravnanja zavarovanca toženke (ki je s svojo vožnjo prekršil pravilo prednosti), materialnopravno pravilen.
Odklonitveni razlogi predstavljajo okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko. Nezadovoljstvo stranke s postopanjem sodnice, njenimi v dosedanjih odločbah izraženimi pravnimi stališči ter končno rezultatom postopkov z rednimi pravnimi sredstvi, v katerih je sodnica sodelovala pri odločanju, pa ne predstavlja izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006024
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v ravnanju obtoženca ni mogoče ugotoviti takšne intenzitete in oblike izvrševanja nasilja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo za spravljanje obeh oškodovank v podrejen položaj, eden izmed ključnih zakonskih znakov obtožencu očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini ni dokazan in ga je treba oprostiti obtožbe.
dopuščena revizija – nepopolna revizija – priloge revizije - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije – zavrženje revizije – pravica do sodelovanja v postopku
Stranka mora v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Le na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v (revizijskem) postopku.
ZDoh-1 člen 25, 25/1-4, 79. ZDoh-2 člen 19, 19-7, 159, 159/1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dohodnina - davek po odbitku – davek od dohodka iz delovnega razmerja - bonitete – službeno vozilo - zasebni namen – časovna veljavnost ZDoh-2 – dividende – bistvena kršitev določb postopka
Ugovor neenakega obravnavanja je pravno relevanten takrat, kadar gre za enake ali bistveno podobne dejanske situacije. Revident pa se sklicuje na primere, ki se od obravnavanega bistveno razlikujejo, saj je pravni položaj družbenika, ki je zaposlen v lastni družbi kot direktor, drugačen od položaja družbenika, ki v družbi ni zaposlen, kajti njegova razmerja do družbe izvirajo iz dveh različnih pravnih podlag (korporacijskopravne in delovnopravne), razmerja (golega) družbenika pa praviloma samo iz ene (korporacijskopravne). Določbe ZDoh-1 so bile zato v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča uporabljene pravilno, saj ravno navedena razlika narekuje, kdaj je treba uporabiti 25. člen in kdaj 79. člen ZDoh-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS2006002
ZKP člen 372, 372-1, 372-4. KZ člen 302, 302/1, 302/2. KZ-1 člen 7, 299, 299/1, 299/3. ZIN. ZGO-1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – uporaba milejšega zakona - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi – zakonski znaki kaznivega dejanja – poskus - kvalificirana oblika – opravljanje upravnega inšpekcijskega nadzora – upravni inšpekcijski nadzor – upravna izvršba
Upravni inšpekcijski nadzor pomeni enovit postopek, ki zajema tudi prisilno izvršitev inšpekcijske odločbe.
Le na ta način je mogoče slediti namenu, ki ga je zasledoval zakonodajalec z inkriminacijo hujše oblike kaznivega dejanja po tretjem odstavku 299. člena KZ-1 in tudi izpolniti cilj, ki ga zasleduje ZIN.
Ker zmotna ugotovitev dejanskega stanja ne predstavlja revizijskega razloga, so neupoštevne vse tiste revizijske navedbe, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbijajo.
predlog za izdajo popravnega sklepa – poprava pomote – poprava razlogov za odločitev
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo. Povedano drugače, institut poprave sodbe ni namenjen odpravljanju napak pri vsebinskem odločanju, kamor spadajo tudi napačno ugotovljene dejanske okoliščine primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006016
ZKP člen 368, 368/3, 372, 420. KZ člen 217.
pritožba - napoved pritožbe - sodba brez obrazložitve – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – kršitev kazenskega zakona – goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje
Če sodba nima obrazložitve, se z zahtevo za varstvo zakonitosti lahko izpodbija le v obsegu, ki se nanaša na kršitve zakona, povezane z izvedbo kazenskega postopka ali uporabo kazenskega zakona.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 17, 17/1. ZIO člen 1. ZVis člen 33.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – šolanje – poklicno izobraževanje – dodiplomsko oziroma podiplomsko izobraževanje - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revidentka v obravnavanem obdobju ni bila na šolanju v smislu določbe 8. člena ZPIZ-1, saj v tem času ni bila na dodiplomskem oziroma podiplomskem izobraževanju. Poklicno izobraževanje namreč ne predstavlja dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja. Status zavarovanke je imela na podlagi določb 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZPIZ-1, ker je kot samostojna podjetnica opravljala pridobitno dejavnost kot edini poklic, saj ni bila v delovnem razmerju, ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana, in tudi ni bila na šolanju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – tožba za izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča
Opisane okoliščine sklepanja sodne poravnave ne predstavljajo očitka nezakonitega ravnanja sodišča, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, pač pa okoliščine, ki utemeljujejo razlog za vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave kot izrednega pravnega sredstva. Ker je zakon predvidel, da to pravno sredstvo ni devolutivno, zgolj utemeljevanje razlogov za njegovo vložitev ne predstavlja takšnih očitkov o nezakonitosti ali nepravilnosti ravnanja sodišča, da bi bila zaradi tega prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0015110
ZIZ člen 64, 243, 244. ZZK-1 člen 40, 40/1-7, 85, 87, 88, 90. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - tožba na nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost zavarovanja – sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini – izbris hipoteke
Dopuščena revizija: Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da zahtevek za ugotovitev pravne neveljavnosti zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice in z zaznambo izvršljivosti terjatve ni utemeljen, ker odločba sodišča ni razveljavljena.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes – verjetnost obstoja nastanka težko popravljive škode
Tožnik mora že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe podrobno in konkretno navesti vse razloge, zakaj meni, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta bila prizadejana težko popravljiva škoda in izkazati verjetnost, da bi bila ta škoda zanj težko popravljiva. Sodišče svojo odločitev opre na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave. Zato dopolnjevanje navedb v pritožbi, s katerimi želi tožnik konkretizirati in nadoknaditi navedbe v sami zahtevi, Vrhovno sodišče zavrača kot pritožbeno novoto oziroma jih šteje kot neupoštevne.
Poudariti je treba, da tožnik z neupoštevanjem gradbenih predpisov kot lastnik nelegalne gradnje že načeloma ne more zahtevati sodnega varstva pred izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa, ki pa je v javnem interesu.
ZV-1 člen 55, 124, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – odmera vodnega povračila – merila za določitev višine povračila - Uredba o vodnih povračilih – upoštevanost načina rabe končnega uporabnika in značilnosti območja – skladnost uredbe z zakonom
Geografske značilnosti območja se odražajo v stanju letne razpoložljivosti vodnega dobra, socialne in gospodarske značilnosti območja pa so upoštevane v tretjem odstavku 5. člena Uredbe o vodnih povračilih, ki višino vodnega povračila določa v odvisnosti od načina rabe končnega uporabnika, torej glede na potrebe prebivalstva in gospodarstva po električni energiji na tem območju. Že iz navedenih določb Uredbe je razvidno, da so v njih upoštevane konkretne okoliščine na strani končnega uporabnika in tudi značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica, ki vplivajo na višino vodnega povračila in jih je treba ugotoviti v postopku odmere.