predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – priloge - izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti popoln izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ker takšna priloga praviloma zagotavlja tisti minimalni obseg objektivnih informacij o ravnanju sodišča, ki Vrhovnemu sodišču še omogoča, da se na hiter in enostaven način prepriča o (ne)utemeljenosti predloga.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - sodne takse - vrnitev preveč plačane takse - datum pooblastila - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije
Predlog za vrnitev preveč plačane sodne takse ni utemeljen, saj je nižja taksa z ZST-1 predvidena za primere, ko se vloga šteje za umaknjeno oziroma je zavržena zaradi neplačila sodne takse, ne pa za primer, ko je predlog za dopustitev revizije zavržen zato, ker ni popoln zaradi pomanjkljivosti pooblastila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela - ukinitev delovnega mesta – diskriminacija
Ob dokazanem utemeljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici in dejstvu, da je bila tožnici sočasno ponujena druga ustrezna zaposlitev v smislu določb tretjega odstavka 88. člena in 90. člena ZDR, sodišče utemeljeno ni upoštevalo tožničinih trditev, da naj bi bila sporna odpoved posledica diskriminacije, oziroma je utemeljeno zaključila, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz razloga, ki bi pomenil kršitev prepovedi diskriminacije.
ZDR člen 34, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičeni izostanek - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne določa neupravičenega izostanka. Po tej določbi je že po zakonu razlog za izredno odpoved v tem, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 25, 25/2, 39, 39/2. ZUP člen 88, 88/1. ZSPJS člen 48. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZIKS člen 243, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi – zagovor
Dejstvo neodločitve o pritožbi v predpisanem roku ne pomeni tudi nastopa pravnih posledic dokončne odločbe o izredni odpovedi, saj iz tretjega odstavka 24. člena ZJU izrecno izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o pravici oziroma obveznost iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Ob dejstvu, da sta sodišči druge in prve stopnje jasno obrazložili, katere hujše kršitve pogodbenih obveznosti so tožnici dokazane, se glede na naravo teh kršitev, upoštevajoč tudi vsebino del in nalog, ki jih je tožnica opravljala pri toženi stranki in njen odnos do kršitev revizijsko sodišče popolnoma strinja tudi s presojo, da ni bilo prav nobenih možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001981
ZNVP. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - vrednostni papirji – prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - vinkulacija delnic – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je bil osnovni kapital tožene stranke razdeljen na imenske delnice, ki so bile izdane v nematerializirani obliki. Glede na specialna pravila ZNVP, ki se uporabljajo za prenos takšnih delnic, tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na vpis lastništva ustreznega števila delnic oziroma % osnovnega kapitala v delniški knjigi tožene stranke. O veljavnem pravnem temelju za prenos na (račun) novega imetnika namreč v primeru nematerializiranih vrednostnih papirjev odloča Klirinško depotna družba, ki vodi centralni register, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – rok za odpoved – zagovor - utemeljen razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik na zagovoru dne 7. 8. 2009 očitane kršitve zanikal in pojasnil svoje videnje zadeve, ne pomeni, da je lahko tožena stranka šele takrat ugotovila utemeljen razlog za odpoved. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je na zagovoru tožnik poskušal zavesti toženo stranko z neresnicami in zanikanjem kršitev in je zato lahko ključen za odločitev delodajalca glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi odziv delavca na očitane kršitve. Izguba zaupanja v tožnika ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč bi to dejstvo lahko predstavljalo le pogoj, ki onemogoča nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki. Sodišče je pravilno poudarilo, da je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
pravica do starostne pokojnine - starostna pokojnina - obvezno zavarovanje – delovno razmerje – prenehanje zavarovanja – pogoji za pridobitev pravice – pogoji za pridobitev pokojnine
Obvezno zavarovanje preneha šele po tem, ko preneha delovno razmerje, saj dvojni status ni možen: oseba ne more biti sočasno zavarovanec v obveznem zavarovanju in delavec v delovnem razmerju.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005296
ZPP člen 370, 370/3, 371. ZObr člen 100a.
plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - dodatek za posebno nevarnost in ogroženost - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje – denarni zahtevek – razlogi za revizijo
Če je tožnik menil, da je glede na vsebino dela, ki ga opravlja, upravičen do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in do višje zavarovalne dobe s povečanjem, bi moral varstvo pravic uveljavljati najprej pri delodajalcu.
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na drugačno dejansko podlago, kot sodišče prve stopnje, revizija pa bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem ne uveljavlja.
Vsaka kršitev ali opustitev še ne zadošča za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to pa velja tudi za kršitve na delovnih mestih, na katerih imajo delavci opravka z denarjem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog za sodno razvezo – trditveno breme
Brez izrecnih trditev o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ali določnega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi pa sodišče ni dolžno sodno razvezati pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti, kot zmotno meni revizija.
ZTPDR člen 15. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 11. ZDSS-1 člen 31, 37. ZPP člen 367, 374.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok - odpravnina – delovna doba - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - sprememba navedbe tožene stranke
V obravnavani zadevi namreč ni sporen prevzem (prehod) tožnic od družbe M. Z., d.o.o k toženima strankama tako, da se upošteva tudi delovna doba tožnic pri družbi M. Z.. In delovna doba pri tej družbi je vključevala tudi neprekinjeno delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1992.
URS člen 2, 25. ZDavP člen 20, 96, 96/1, 97, 97/1, 133, 136, 136/2. ZDavP-1 člen 406.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od osebnih prejemkov – absolutno zastaranje pravice do odmere davka – načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo – pravica do pravnega sredstva
Na zastaralni rok je po ZDavP vezana le izdaja in vročitev odmerne odločbe, nikjer pa ni določeno, da bi morala odmerna odločba v roku, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje, postati tudi dokončna ali pravnomočna. V fazi upravnega pritožbenega postopka in upravnega spora zastaranje ne more nastopiti, saj dokončnost oziroma pravnomočnost prvostopne odmerne odločbe za vprašanje odmere davka nista relevantni, saj drugostopenjski davčni organ in sodišče zgolj preverjata zakonitost odločbe glede na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja organa prve stopnje.
Z izdajo in vročitvijo izvršljive davčne odločbe je negotovost zavezanca glede tega, ali bo moral državi plačati davek, odpravljena, s čimer je namen načela pravne varnosti in zaupanja v pravo dosežen.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja – opravljanje gostinske dejavnosti društva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno
Revident spornega pravnega vprašanja ni natančno navedel, prav tako tudi ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno ter tudi ni opisal okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 5, 14, 64, 64/1, 68.
denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
Kadar zavezanec davčno priznanih odhodkov ne izkaže niti s stopnjo verjetnosti in jih tudi ni mogoče oceniti s primerjalno metodo ali na podlagi uradnih podatkov, ocenjeno davčno osnove predstavljajo ugotovljeni prihodki.
dovoljenost revizije - plačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi. Z navedenimi vprašanji revident dejansko izraža nestrinjanje z veljavno pravno ureditvijo, primernost zakonske ureditve brezplačne pravne pomoči pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 40, 40/1. ZUTD člen 163, 185.
začasna odredba – pogoj za odložitveno začasno odredbo – odločba o vpisu v register – oblikovalna odločba
Ker izpodbijana odločba ne predstavlja akta iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, saj se ne izvršuje prisilno po določbah ZUP, zahtevane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.