Obdolženčeva predkaznovanost ni nujen pogoj za obstoj ponovitvene nevarnosti.
Čeprav sklep, s katerim je bil obdolžencu izrečen vzgojni ukrep, še ni pravnomočen, je stopnja verjetnosti, da je obdolženec očitano mu kaznivo dejanje izvršil, tako visoka, da ga sodišče lahko upošteva v okviru ocene obdolženčevega prejšnjega življenja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – preložitev glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodnica je po preteku trimesečnega roka znova izvedla že vse prej izvedene dokaze s tem, da je pisne dokaze prebrala, zato načelo neposrednosti ni bilo kršeno.
dovoljenost revizije – ničnost dovoljenja za stalno prebivanje - pomembno pravno vprašanje – neizpostavljeno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice – poseg v ustavne pravice
Trditveno in dokazno breme sta na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti postavljeno natančno in konkretno in mora biti pomembno za odločitev v konkretni stvari. Navedbe, s katerimi revident po vsebini uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, same po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja v obravnavani zadevi, ne zadoščajo za presojo pomembnosti tega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalnimi navedbami o domnevnih kršitvah ustavnih pravic ni mogoče izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
Vprašanja odškodninske odgovornosti ni mogoče enačiti z vprašanjem kazenske odgovornosti in povezano s tem se tudi drugače presoja vzročna zveza med ravnanjem storilca in nastalo prepovedano posledico po pravilih kazenskega prava in spet drugače po pravilih odškodninskega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1.a, 84. ZPP člen 339, 339/2-14. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168,168a, 178, 178a.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - neizkazanost transakcije - dokazno breme - vedenje davčnega zavezanca, da sodeluje pri goljufiji - neresnične transakcije - neplačujoči gospodarski subjekt
Ker revident ni uspel izkazati, da je do transakcij, navedenih na računih, na podlagi katerih je uveljavljal odbitek vstopnega DDV, dejansko prišlo, je treba že iz tega razloga revidentu odreči pravico do odbitka vstopnega DDV. Ugotavljanje subjektivnega elementa v smislu sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel), to je, ali je revident glede na objektivne elemente vedel oziroma bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakciji, ki je del utaje DDV, zato ni potrebno.
ZDoh-1 člen 92, 92/1, 95. OZ člen 442. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – ločenost postopkov odmere dohodnine in odmere akontacije dohodnine od dobička iz kapitala – vrednost kapitala ob odsvojitvi
Odmera dohodnine in odmera posameznih davkov, ki so podvrsta dohodnine, sta dva samostojna upravna postopka. Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se tako vedno ugotavlja v posebnem postopku, ki je vsebinsko sicer povezan z odmero dohodnine, saj se akontacija dohodnine od dobička iz kapitala odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, vendar pa se odločba o akontaciji dohodnine od dobička iz kapitala šteje za samostojno odločbo tako glede pravnih sredstev kot tudi glede vsebinskih ugovorov, s katerimi se lahko izpodbija.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna le v pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, čas in višina dejanskega plačila kupnine pa na odmero davka od dobička iz kapitala ne vplivata.